DRUZINA KVEDER SE PREDSTAVI

BUČE 2011

2011-10-31T22:38:00.000+01:00

Tudi letos smo se lotili rezanja in prižiganja svečk.

Izrezovanje je bilo bolj moje poslanstvo, čiščenje buče pa za letos še samo Evino.
Matevž ni kazal nekega zanimanja za packanje.
Kaj je nastalo?

Veselje, ker je dedi prižgal svečki...

Čarovnice, bojte se nas!!!!!

Buuuuuuuuuu...

PIKA NOGAVIČKA 2011!

2011-09-23T22:02:00.000+02:00

Naš tradicionalni obisk Pike Nogavičke v Velenju smo izvedli tudi letos. Lažem. Udeležili sva se ga samo midve z Evo. Fanta sta bila doma, mi2 pa sva imeli svoje popoldne. Imeli sva se fajn. Itak!

1. korak...frizura.

Potrpežljivo čakala na predstavo, da ji slučajno kaj ne uide ;-)

Pozdraviti mimoidoče ... tale slonček zavarovalnice Adriatic je bil fajni,
ker ji je dal karto za jezdenje ponija
(Seveda je bila mami pridna in varčna, ker je pokazala odrezek položnice o plačanem zavarovanju. Tako je. Za tiste 4€ sva šle na sladoled in sladkorno peno ;-)).

Ekola, težko pričakovano jezdenje. Letos je prvič zbrala pogum.

Baje je bilo odlično.

Kontrola Pikinega domovanja.

Brez nakupa sladkorne pene ni šlo.
To je bil prvi in zadnji "grižljaj"... kot sem pričakovala ;-)

Megastično. Risali so na roke in obraze...

Je bilo treba poskusit, če kaj priteče. In je ;-)

Seveda še balon in čauči drugo leto...

MATEVŽ JE DOPOLNIL ENO LETO!

2011-09-04T21:22:00.001+02:00

Uf! Tole je minilo ekspresno. Saj vem, da se ponavljam, sam kar je res, je res.

Še vedno je zelo priden, nezahteven fant, ki je pred dnevi pogumno prestopil prag vrtca. Po dveh še ne zna, jo pa šiba po štirih ;-) V ustecih, ki bolj malo govore, se skriva že osem zobkov, ki vse manj radi grizejo hrano :-S Ja, začel je stopicljati po Evinih stopinjah in on naenkrat ne bi nič več jedel. Tudi to bomo prestali. Najbolj pomembno je , da se lepo razvija, raste in da je zdrav!

Sobota je bila njegov dan. Dan za praznovanje in pihanje prve svečke v družbi prijateljev.

Sončkasta sončka ;-)

Happy familija!

Piiihaaaajmooooooo!!!

Pripravljeni na zabavo...veliki in mali!

Utrujeni od tekanja, skakanja po trampolinu, guganja, brcanja žog,...

To sem jaz ...veliki-mali mož ;-)
Smehec !

Grem...v deželo sanj.

Še lahko noč mojemu botru...ajde, se vidimo drugo leto ;-)))

Dodajam pa še tole.

Prav danes sem star eno leto.

Sprostitvena, popoldanska kopel z mojo Evo ;-)

ZAKLJUČEK POLETJA...

2011-08-30T10:56:00.001+02:00

...in hkrati mojega zadnjega najdaljšega dopusta.

1.9.2011 štartamo vsi štirje.
Od tega kar trije v vrtcu ;-)
Torej, za oddih smo si privoščili Moravske toplice.
Vsi skupaj smo seveda zelo uživali, najbolj najina potomca.

Slikc je nastalo nekaj malega, sta pa nastala 2 ZELOOO pomembna filmčka
(o tem na koncu objave)!

Odlično igrišče, ki smo ga koristili po kopanju, ko se je sonček že skril.

Kamenčki so zakon...predvsem za v usta niso slabi ;-)

Eva je takoj našla družbo.
Matevž leze v napad, ker brez njega pa ne bojo klepetali.

Pogled na tobogane za "odrasle".

Boš šla ven!!!

Na tobogan za "otroke" z atijem, seveda.

Na mavričnem toboganu...ena kokoš se je mogla zrinit mimo objektiva...

In zdaj še tista dva pomembna filmčka ;-)

Jaaaaaa, Eva zna plavat!!!!

EVIN 4. ROJSTNI DAN

2011-07-18T21:01:00.001+02:00

Saj ne morem verjet...4.??? Se mi zdi, da je z eno nogo že v šoli.

Kakorkoli. Čas teče in mi z njim ;-)
Rojstni dan je spet preživela na morju (kok ji je dobr), praznovala je doma, v krogu svojih...
Vsako leto ji rojstni dan pomeni več ;-) Ves čas je spraševala:"A bom imela balone? A bom imela svečke? A mi bosta kupila šampanjec? A bo torta? A pridejo prijatelji? A bodo darila?..."
V soboto smo se vrnili z dopusta in jo mahnili v šoping.
V nedeljo nam je vreme služilo, imeli smo se lepo.
Kar je najvažnejše, Eva je uživala ;-)

Darila...
Tolk, da ni v vrečko padla ;-)))

Samo da so igrala in dobra družba!

Unikatni izdelek Evinega strica!

Cmoooooooooook...

To je tista dobra družba...

Mi 4-je ;.)))

Veter je nenormalno nagajal, tako da smo se morali prestaviti v garažo,
v zavetrje, da smo lahko prižgali svečke.

Vsak otrok je imel svojega ježka. Eni so ga pojedli tako, drugi drugače ;-)

Sledil je piknik, čvek, smeh,...
Se kmalu vidimo, ko bo enko praznoval naš fant ;-)

MORJE 2011 (Vrsar, 9.7. - 16.7.)

2011-07-18T12:18:00.000+02:00

Pa je mimo letošnji poletni, družinski oddih. Bilo je odlično! To je bil dopust v pravem pomenu besede. Sem zelo vesela, da se je lastnica apartmaja, ki smo ga predlani in lani obiskali na Krku odločila, da vse skupaj zelo podraži. Tista prevelika številka je botrovala drugačni odločitvi in brskanju po spletu. Še isti večer sva z Andrejem izbrskala hotel Funtana v Vrsarju. Pogoj je bil hotel all inclusive, klima, po možnosti bazeni in ne predaleč od doma. Slike na spletu so bile lepe, kratki filmčki tudi, opis vsega skupaj še boljši. Nestrpno smo čakali 9.7., da bomo končno napokali stvari in se odpeljali. Prvi vtis je bil pozitiven. Bilo je več kot smo pričakovali in mislim, da se bomo še vrnili. Začuda je bilo vse kot na slikah, osebje izredno prijazno, okolica fenomenalna (za sprehajanje v senčki, med borovci), vsak večer je dogajalo za otroke in odrasle, ponudba hrane, pijače zelo zadovoljiva, veliko igrišče z igrali,...Za piko na i, pa smo imeli celo dve sobi, ki sta bili med sabo prehodni. Najboljša stvar. Otroka sta zvečer mirno spala, mi2 pa sva si lahko privoščila sproščen klepet na balkonu, ob hladni pijački ;-)

Kaj čem toliko besedičiti...tu so slikce ;-)

Dogajanje med vožnjo...
Matevž je večino časa spal, Eva je med vožnjo pela, dremala in pogledala kakšno risanko.

Pogled z balkona gor (glavna hotelska restavracija).

Pogled z balkona dol.
Snack bar in še ena restavracija (malo manjša) ob bazenu.
V snack baru je bila pijača, kavni avtoma, sendviči, pecivo, sladoled.
V tisti drugi mini restavraciji pa je bila topla hrana, pice, solate, pijača, sladoled...

Morje v neposredni bližini. Tu je en in edini minus, ki nas sploh ni motil. Niso najboljše urejene plaže za otroke. Vstop v morje je možen s pomola, le na enem mestu je mini plažica, kjer je bila prevelika gneča.

Sprehajalne poti v senci dreves.

Na sprehodu z Matevžem...Eva je z atijem dremčkala v sobi ;-)

Dobro jutro Eva in vse najboljše za rojstni dan!!!
Rad te imam, ker si najboljboljša sestrica na svetu!!!

Pa še 1x vse najboljše od vseh treh!

Uživancija v otroškem bazenu...

...in uživancija v velikem bazenu!

Srotek je omagal in s spanjem nadaljeval v vozičku ;-)

Medtem, ko je Matevž spal, se je Eva z atijem še vedno zabavala v vodi.

Sledilo je kosilo!

Morskih jedi ni nikoli manjkalo ;-)

Neznosna žeja ;-))) Ena zanimivejših opravil...sama se je lahko postregla s sokovi.

Vsak večer je bila zabava za male in velike.

In zopet žeja ;-)))

Sprehod po večerji...prijazen Matevž je Evi odstopil del vozička ;-)

Vsak večer je bilo obvezno obiskati igrala.

To je delček fotografij. Spominov je še več!

MATEVŽEVA PRVA OKROGLA

2011-07-17T14:39:00.001+02:00

Priznam, da me je sram, ker sem lena glede mesečnih objav za našega drugorojenca. Spomnimo logično da se in ker se kar takoj ne spravim zraven, je mesec naokoli, jaz pa nič zabeležila. Beležimo v glavi. Samo to, kot veste, se pozabi kdaj točno je kaj bilo. Kakorkoli, 4.7. je minilo že celih 10 mesecev, odkar smo se razveselili našega korenjaka.

Matevž je zelo nezahteven fant od vsega začetka. Po rojstvu je komaj kaj bedel, ko ga je prišla obiskat patronažna sestra, je nemoteno spal, pa čeprav smo ga slekli, da mu je lahko uredila popek.

Star 4 dni.

Star mesec dni.
Ne vem kdo koga bolj obožuje ;-)

Star dva meseca.

Nasmejani Matevž, ko je dopolnil 3 mesece.
V smeh ga res ni težko spravit.
V glavnem je vedno dobre volje.

Voda je njegova zelo dobra prijateljica.
Kar vriska, ko se ji samo približa.
Tukaj je star 4 mesece in mislim, da je bilo tole zadnje kopanje v banjici.
Naslednjič je bila na vrsti že velika bana.

Zopet nasmejani, tokrat že 5 mesečnik ;-)

Čisto prava, 6 mesecev stara pustna šema.
Prisotnega ni bilo nič pritoževanja in strahu. Z Evo sta imela že teden dni dolge predhodne priprave in očitno ga je dobro pripravila.
Tole je bila pustna sobota, pustni torek pa je na žalost preživel doma,
ker je imel vročino (na srečo ni bilo nič resnega).
Pri svojih šestih mesecih se je odpravil na prvi "resnejši" oddih v Atomske toplice,
kjer se je dobro odrezal. Še bo lahko šel ;-)))

Pravi korenjak, kajne?
Star pravljičnih sedem mesecev.
Sedenje mu ne dela težav, smejanje še manj ;-)
Težave pa so mu začeli povzročati zobki ;-)
10.4. je na plano pokukal njegov prvi. Spodnja, desna enica.
Sledila je še druga, nato se je vojna začela zgoraj. Hkrati sta zrasli obe dvojki in bil je kot vampirček. Končno sta zrasli še enici in pri desetih mesecih že pošteno ugrizne ;-)

Star osem mesecev.
Vsak dan bolj budno spremlja dogajanje okrog sebe.
Glavna vzornica je Eva.

Dopolnil devet mesecev in Evo pospremil na vrtčevskem zaključnem nastopu.
Toooliko je bilo zanimivega, da smo ga komaj ujeli v objektiv.
Da bi mu le bilo septembra tako zanimivo.

In končno 10. obmesečnica.
Za prvo okroglo smo mu privoščili oddih na morju.
Spet se je zelo dobro odrezal, kar pomeni, da bo še lahko šel ;-)
in to s svojo najboljboljšo, pridno sestrico Evo!

Kot sem že omenila je priden fant, skoraj vedno nasmejan, ki že kar nekaj časa pridno prespi noč. Na svojo deseto obmesečnico je začel plaziti (to si zasluži posebno objavo). Za razliko od Eve se neskončno rad vozi v vozičku, tudi vožnja v avtomobilu mu ne dela preglavic. Običajno zadrnjoha ;-) Ni ne vem kako zahteven kulinarik. Tudi tu se z Evo razlikujeta v tem, da on obožuje bolj sladke stvari (Monte je najboljboljši).
Skratka, lepo se imamo in vsak dan trkamo, ker smo zdravi!!!

ŠOLA V NARAVI

2011-05-02T22:13:00.000+02:00

Neizmerno veselje, ker so se iz jajc zvalili čisto pravi , mehki, puhasti piščančki.

Vsake toliko smo jih "ukradli" kokoški in jih cartali ;-)
Eva se je včasih z njimi neumorno igrala, Matevž pa je vse budno opazoval.
Če bi mu dovolili pristopiti k igri, bi bila ta hitro zaključena, piščančki pa bi trdno zaspali ;-S

Vse pripravljeno za žive goste ;-)

Naj se zabava prične...pi pi pi...

Bejžmooooo, krava greeee...

Nadvse zanimivo...

KRES 2011

2011-04-30T22:31:00.006+02:00

Dopoldne je bila na vrsti igra, zabava, igra, zabava,...

;-))))

Soupravitelj in solastnik vikenda...

Je komentar potreben???

"Zdrava" malica.

Popoldne so se otroci lotili dela in postavili simbolični kres.

Najlepšejša...

Tradicionalna...

Ob toplem ognju pa njamsi-hamsi večerja...

VELIKA NOČ

2011-04-24T21:57:00.008+02:00

Najprej je bilo potrebno k "žegnu" nesti butare, ki so bile letos domače - by dedi Brane ;-) So mu ratale, ni kaj. Zjutraj smo se za teden dni poslovili od atija, ki je odpotoval v Rusijo, mi 3je pa smo odšli k babiju in potem skupaj v cerkev.

Zdaj niso več trio-adio, ker se jim je pridružil Matevžek ;-)

Veselili pa so se že prihodnjega vikenda. Zakaj že? Zaaajček pride...je prišel.
Najprej je iz Rusije poslal atija, to je bilo najboljše darilo ;-), potem pa še sladkarije in druge drobnarije.

Na domači gredici ;-)

Sledil je velikonočni zajtrk in raziskovanje pri babiju in dediju...

Jaaa, našla sem, našla sem, neeekaj sem našla...
Matevž je medtem sladko spal in je iskala še zanj ;-)

Pa še v vrt, med jagode.

Celo na drevesu je zajček nekaj "pozabil".

Pri sosedovih je prinesel zmaja, ki je letel visoooooooko.

Drugo leto spet...čakamo in smo pridni ;-)

FIFI S PRIJATELJI...

2011-04-22T09:39:00.000+02:00

Fifi, Evin priljubljeni TV lik, se je s prijatelji oglasil v Planetu Tuš. Mi2 sva mogli it pofirbcat ;-) Fajn je blo, ker ni blo nobene gužve, vse lepo umirjeno in prikupno. Fifi, Čmrlek in Trobentica so se mirno sprehajali in pozdravljali mimoidoče.

Iiiiiiiiii...

Vrhunska slikarka...
V kontrolo je prišel Čmrlek. Bil je navdušen...

Ekola.
Obvezna je bila poslikava.

Fifi je bil metuljček všeč ;-)

Obvezen obisk mesta in Mc Donaldsa.
Njami nageciii ;-))

TOREK, ČAS ZA KINO...

2011-04-19T22:42:00.000+02:00

...,kokice, druženje, hamburger in sladoled.

Tokrat za Evo drugi obisk kina. Ogledali smo si risanko Rio, v 3D tehniki.
Nadvse zanimivo.

V pričakovanju...

Po filmu paše malo druženja...

KONČNOOO...

2011-04-12T21:58:00.000+02:00

... se je uresničila moja želja. Čakali smo na našega četrtega in hkrati zadnjega družinskega člana. Pa tudi na to, da ta član malo zraste. Torej, končno sem dočakala dan, ko smo se napokali in odpeljali do fotografa. Vedno sem želela imet nekaj kvalitetnih družinskih fotografij. Saj, da bi te tam naredl manekenskega nisem pričakovala, ker to pač ne gre tako, sam malo boljše pa zgledajo te fotke, kot tiste domače. Nimam kaj besedičit ;-) Nastalo je tole. Mala dva sta itak "carska".

Meni in Andreju, logično, najlepši bitjeci v vesolju.

MATEVŽEVO PRVO "RESNO" STRIŽENJE ;-)))

2011-04-10T21:40:00.002+02:00

Bi, ali ne bi? Seveda bi in prav nič se ni pritoževal ;-)

Se jih je kar nabralo ;-)

VRTNARJENJE

2011-03-31T13:23:00.002+02:00

Lahko rečem, da imamo kar srečo, da imamo razmeroma velik vrt in si lahko pridelamo domačo zelenjavo, glede na to, da je v trgovini že skoraj vse umetno. Imam pa tudi to srečo, da je moja mami navdušena nad vrtičkanjem, kar jaz nisem in v glavnem za pridelke skrbi ona. Če je treba kaj postoriti postorim, da bi imela pa nadnaravno veselje, ga pa res nimam. Pa še časa ponavadi zmanjkuje ;-)

Za enkrat pa se ji z veseljem pridruži naše starejše dete.
Me zanima kako dolgo jo bo veselje držalo ;-)

Sama po vodo.

Sama napolnit kanglo.

Sama prinesti vodo.

Sama zalivati.

ATOMSKE TOPLICE 2011 (21.3 - 25.3.)

2011-03-26T12:22:00.000+01:00

V nedeljo smo imeli krst, v ponedeljek smo že namakali svoje ritke v Atomskih toplicah. 5 dni 100 % odklopljenih, sproščenih, razigranih, mokrih, sooončnih dni je pasalo, zeeelo ;-) Eva je bila po pričakovanjih navdušena (so že vrabčki čivkali, da gremo v toplice), Matevž pa ni od Eve nič odstopal. Vreme smo imeli ves teden več kot odlično in temu primerno smo bili tudi razpoloženi. Naš dnevni ritem je bil nenatrpan in predvsem nedelaven.

Takole smo s svojim "tovorom" vsak dan dopoldne odcapljali proti kopališču.

Malo hecanja že v garderobi.
Moram pa povedat, da je bila Eva ves teden ultra pridna in samostojna.
Vsak dan se je v garderobi sama, brez prigovarjanja slekla, pospravila stvari v omaro in si namontirala kopalke. Bila poslušna, razigrana, ješča in oh in sploh.

Polna pričakovanja po enem letu spet na dopustu ;-)

Vedno nasmejan, kadar ga zabava starejša sestrica.

Končno v vodi.

Matevž je bil v vodi tak migec, da mu je pljuskala v glavo kot bi jo prosil.
Kasneje ga nismo imeli več v obroču, ker bi posledično verjetno zmanjkalo vode (od pitja).

Eva in Andrej sta šla še v velike bazene, midva pa na odmor, na ležalnik.

Ko sta se nama pridružila, smo skupaj takole počivali.
Najbolj mi je bilo všeč to, da smo potem kar v kopalnih plaščih švrknili na kosilo.

Popoldneve smo izkoristili na zraku. Po kosilu smo se vrnili v apartma, Matevž je običajno zaspal že med potjo, Eva je par minut gledala risanke in tudi mrknila. Ko so/smo se vsi zbudili, smo odšli po D vitamin.

Hranili smo ribe in ribice,

se gugali takole ali

takole,

se vozili po toboganu.

Pozno popoldne pa smo šli spet namočit svoje ritke ;-)

Moj, moj, moj in samo moj ati ;-)

Afna, afnasta ;-)

"Boh ji požegnaj" postavco. Jaz bi se tud takole nastavljala, če bi bila taka ;-)
Jaz bi se šla pa najrajš v trenerki kopat ;-)))

To je bil pa zaključni večer.

Ob šanku, seveda.
Aja, Eva ni bila pod vplivom substanc.
Imela je polna usta čokolade (ja, zdaj jo včasih celo je).

Bilo je super, fino, fajn. Če prej ne, mogoče drugo leto spet ;-)

MATEVŽ PRI KRSTU

2011-03-20T13:11:00.000+01:00

Pomemben dan! No ja, ni tako hudo. Je pa bila malo drugačna nedelja. Zjutraj nismo skočili v majice in trenerke, ampak smo se recimo da malo bolj uredili, počesali, nališpali, pograbili fotoaparat in vse ostale potrebščine in se odpeljali v Žalec k maši. Po maši je namreč sledil obred Matevževega krsta. Bil je sončen dan in vse je potekalo po planu ;-)
Malo se hecam. Saj nismo nič komplicirali.

Pa naj peščica fotk pokaže, kako smo se imeli:

Takole smo "pricapljali" iz zakristije, kjer smo bili med mašo.
Matevž, ati, mami in boter Miha.

Mali mož je čisto hladno opazoval okolico ;-)

Glavni del obreda.

;-)))

Moje, moje,...

Eva je ponosno opazovala dogajanje.
Za piko na i pa je lahko upihnila veliko svečo. Trenutek dneva.

Glavni osebi ;-)

Skupinska...

Najlepša...

Po kosilu in obilnem sladkanju je sledila še tortica.
Stric Janko, hvala za sladkanje!

Femeli - kemeli.

Podmladek ;-)

Iz rok, v roke, na roke je omagal ;-)

PUST 2011

2011-03-08T16:07:00.001+01:00

Tri hura, cirkuška predstava,

tralala, zdaj bo pa zabava,
tam je lev, s petimi nogami,
pes in slon, morda pa tudi konj.
Lepa reč, glejte strica klovna...
...in tako dalje.
Vse to in podobno smo prepevali mnogo pred pustom. Eva je za enkrat moje pravo nasprotje glede pusta in njegovih norčij. Nikoli nisem bila posebej navdušena nad norčavostjo in šemlenjem (tudi Andrej ne kaže nekega veselja), Eva pa čist noter pade. Že lani septembra si je na Pikinem festivalu v Velenju kupila pikin predpasnik in hlače. Leto prej pa Fickota. Ves čas si je želela biti Pika Nogavička, tik pred pustom, pa je imela še 1000 in eno željo.

Letos so (kar se jaz spomnim) prvič pripravili sobotno pustno rajanje za otroke v gasilnem domu v Zabukovici. Bil je lep sončen dan, ura kmalu 4 popoldne in treba se je bilo malo našemiti. Eva čist navdušena, Matevž se itak da ni pritoževal. Letos še ne ;-)
To smo mi:

Pika Nogavička, ati Smeško (kot ga je poimenovala Eva),
strašni tiger, mami miš in pikapolonica Mai.

Indijanska pomlad ;-)))
Botrca Anja in njen izvoljenec Aleš.

Potem je bil na vrsti še pustni torek. Direkt iz vrca sva se z Evo odpeljali k babiju in dediju, kjer sta že nestrpno čakala Kristjan in Klara. Zdaj že tradicionalno, so se sprehodili po vasi ;-)
Ati in Matevž pa sta ostala doma, ker je naš mali tigrček v soboto preveč žural in "fasal" , na srečo, enodnevno vročino.

Pustni trio:
A ´mate kaj za pusta hrusta?

Juhuhu, vrečka s sladkarijami se polni,
šparovček pa tudi dobi nekaj vevrčkov ;-)

Razigrani prišli domov...

Lepo, po "žensko", sva preživeli 8. marec in pustni torek ;-)

VESELI DECEMBER

2011-01-19T11:56:00.018+01:00

Moj priljubljeni mesec. Sem se odločila, da bom vse skupaj strnila v eno objavo. Torej...Miklavža smo že dočakali in bili v velikem pričakovanju vsega ostalega. Počasi smo krasili stanovanje, Eva letos prvič tudi svojo sobo. Bližal se je najlepši praznik decembrskih dni, zato sva z Evo (drugo leto tudi Matevžem) izdelali voščilnice (to sem že objavila), udeležili sva se božičnega bazarja in predstave Peter Pan išče zimo (to so s pomočjo staršev in otrok pripravile sodelavke), kjer je Eva neznansko uživala, potepali smo se v Celju na božičnem sejmu, pekli sva piškote...

Brrrrrrr...miksamo...

Orehe je bilo potrebno "zmleti".

Dobro premešati...

...in seveda poskusiti.

Kot bi mignil, je bil božični večer. Kot vsako leto, sta nam družbo delala babi in dedi. Tokrat je spet poleg drugih dobrot mizo krasila ena morska papica. Prvič sem pripravila hobotnico z dodatki. Mamica in Eva nista bili najbolj navdušeni, smo jo pa ostali z veseljem pohamstrali ;-)

Preden je skočila v lonec, je malo pozirala ;-)

Vesela je bila, ker so ji v pekaču družbo delali krompirčki,...

...in pisana zelenjava.

Medtem, ko se je zadeva pekla smo okrasili smreko, poslušali glasbo, cartali Matevža...

Končno vse na mizi...dober tek ;-)

Brez sladice ne gre. Pana cota z borovničevim prelivom.

Aaaa, obiskal nas je božiček.

Na hitro je skočil tudi v Evino sobico.

Jutranje veselje...

Brez Pujse Peppe ni šlo.

Seveda ni pozabil na novo stranko - Matevža, ki veselja ni mogel skriti ;-)

Ker je Matevž še majhen, sva z Evo na "frjuks" hodili tudi sami. Moška sta se zabavala po svoje, midve po svoje. Dan po božiču sva si v družbi popestrili z ogledom živih jaslic v Jami Pekel.

Večerna romantika s svečkami in lučkami.

Pravo doživetje ;-)
Niso nastale boh ve kaj dobre slike in tudi veliko jih ni bilo,
ker sva se z Evo ves čas držali za roke in zelo gledali pod noge.
Fajn je blo za videt. Pri izhodu iz jame je bla pa itak pika na i svečka v vrečki, ki jo je dobil vsak obiskovalec.

Zimska idila...

2010-12-23T21:03:00.008+01:00

Malo kasneje, a bolje pozno kot nikoli ;-) Slikice so nastale nekaj časa nazaj, kar je logično, saj trenutno ni snega. Smo ga pa že imeli kar v izobilju in upamo na še.

Eva ni bila nikoli kaj ekstra navdušena nad snegom. Bila je na snegu, a kratek čas.
Njej je bolj všeč poletje in morje, voda, morje, voda...
Letos pa je bilo snegomanije nekoliko več. "Lopata" je služila svojemu namenu...

Domača Rogla ;-)
Smučarji, sankači, borderji, gledalci, lopatarji, kelnarji,...ni da ni.

Ijeeeeeeeeeee...

Na cilju...

Kdo pride po mene???

Le kaj se ji plete v glavi?

To je pa lepo videt.V družbi je bolj zanimivo...

Domača delavnica

2010-12-22T10:16:00.004+01:00

Kot vsako leto, so tudi letos nastale domače praznične voščilnice. Prejšnja leta sem se "igrala" sama, zdaj to z veseljem počne Eva. Nisva si zadali nič kompliciranega, nadnaravnega,... so pa unikatne in predvsem izpod otroških prstkov. Če bo interes, se nama drugo leto že lahko pridruži Matevž in doda svoj prstek ;-)

Je čist not padla ;-))

Nekaj od nastalega.

Drugo leto spet...

DEŽEVNE KAPLJE

2010-12-08T11:06:00.002+01:00

Naša neumorna klepetulja zelo rada tudi deklamira in poje. Zapeti zna ogromno pesmic, kar je po eni strani logično, saj že 3 leta npr. v avtomobilu med vožnjo poslušamo samo še otroške pesmice. Tudi moj in Andrejev "zaklad" pesmic se je povečal ;-) in to najbrž ni slabo.
Pesmic pa se ne uči samo doma, ampak pridno tudi v vrtcu.
Zelo rada pregleduje naš blog in najraje ima posnetke. Snemala se pa ne bi. Pri vsaki drugi fotki reče: "Naštimi mi tole." No in tole ji bomo lahko "naštimali" ;-), ker mi jo je uspelo posnet.

Miklavž 2010

2010-12-07T11:06:00.000+01:00

Mmmm, spet je napočil meni najljubši čas v letu. December.

Tako pravljičen, dišeč, romantičen, poln presenečenj,...In spet so tu dobri možje.
Prvi nas je že obiskal, ali pa mi njega.
Ker sta bila Eva in Matevž zadovoljivo pridna, sta si pri babiju in dediju prislužila "vabilo" za obisk Miklavža v cerkvi. V nedeljo, 5.12. ob 16h smo se (ženski del družine) odpeljale v Galicijo, kjer smo čakali in dočakali Miklavža s tradicionalnim spremstvom.
Straha je bilo prisotnega ravno dovolj ;-)

Tradicionalna družba. Tisti zeleni je najbolj hud ;-)

Ziher je ziher ;-)
Ampak bila je tako pridna, da jo je Miklavž prijazno pobožal in vprašal za koga ima še eno "vabilo". Pa je kot miška odgovorila, da za bratca.

Darilo sta si seveda zaslužila tudi Kristjan in Klara.

Le kaj je v vrečki?
Matevž kaže izredno navdušenje in zanimanje ;-)))

Iiii...

Ponoči ju je obiskal čisto pravi Miklavž.

"Jeee, mami. Prinesel mi je plesno blazino! A danes mi ni treba v vrtec?
Veš mami, nimam časa it, ker grem plesat."
To so bile navdušene Evine besede zgodaj zjutraj ;-)

Sedaj pa čakamo Božička...

EVA IN MATEVŽ 1.

2010-11-24T22:51:00.009+01:00

Skoraj vsak dan nastane kakšna fotka bratca in sestrice.

Mapica z naslovom Eva in Matevž se pridno polni, zato sem se odločila, da delim nekaj fotk z vami.

Njun čisto prvi poljubček...

Skrb za novopečenega družinskega člana.

Ijoooj kok je fajni...

Ko se človek zbudi, ga je potrebno pocartat.

Nega...

Pa hranjenje...

...in podiranje kupčka.

Saj ne vem, al je Eva tolk velika, al je Matevž tolk majhen.

"Poglej Matevž, to je žirafa."

Moj, moj in samo moj.

Sladko dremčkanje in cartanje.

Aaaahhh, je blo lušno ;-)

BUČE 2010

2010-10-31T14:02:00.000+01:00

Lansko leto sva imeli z Evo "delavnico" sami, ker je bil Andrej v Rusiji, letos smo bili pa kar štirje. Razgrnili smo časopis, zavihali rokave in začeli s packanjem in rezanjem. Nekaj je nastalo, važno je bilo, da je dogajalo ;-)

Midva dva, ki se imava vsak dan bolj rada ;-)

Samo, da se lahko mučka...

Ekola...

Buuuuuuu...

Čarovnic letos k nam ne bo ;-)

LUMPIJI V MERKATORJU

2010-10-16T13:45:00.001+02:00

Vsak dan so po radiu kar naprej vrteli reklamo o obisku Lumpijev v Merkatorju v Levcu. Seveda ne bi bili mi, če si ne bi popestrili sobotnega deževnega dopoldneva in šli pogledat kaj bo dogajalo. Ni bilo nobene pretirane gneče otrok, prišla sta samo dva Lumpija, vrteli so otroško glasbo, mlada povezovalka "programa" se je zelo trudila in konec koncev niti ni bilo tako slabo. Eva me je tokrat zelo presenetila, ker je rabila zelo dolgo časa, da je "padla noter". Običajno ni taka.

Naš fant je pripravljen na odhod.

Za spomin...

Najbolj vztrajni...

PIKIN FESTIVAL 2010

2010-09-21T13:16:00.001+02:00

Ko sem na spletnih straneh našla datume Pikinega festivala 2010, ki se vsako leto odvija v Velenju, sam kar naprej kalkulirala, če se ga bomo lahko družinsko udeležili. Upala sem, da Matevž ne bo zamujal in da bo do takrat že "goden" za na zrak. Ker je bil skoraj točen smo si lahko privoščili prvo zelo prijetno 4-člansko potepanje.
Vreme je bilo prečudovito (boljše ne bi moglo biti). Sončno in še enkrat sončno.

Za uvod: najina Pika, ki si ni dovolila narisati pik ;-)

Po takojšnjem nakupu Pikinega predpasnika (lani Ficka) sva si z Evo ogledali predstavo Žogica Nogica. Moški del družine se je martinčkal na sončku.

Potem je uživala v skakanju z otroki...

Sledil je obvezen nakup pečene koruze.

Stari dobri "ringlšpil"...

Pa spet neutrudno skakanje na malo večji zadevi...

Čas za malico...

Tudi letos je bilo potrebno preveriti Pikin dom.
Eva je bila nadvse zgrožena nad neredom v hiši.
Ko sta z Andrejem prišla ven, mi je najprej povedala,
da Pika nima pospravljene postelje ;-)

Za konec pa še najtarboltejša gugalnica sploh...

Imeli smo se megastično. Matevž je bil ultra priden.
Enkrat vmes se je napapcal, sicer pa je dogajanje prespal.

Se vidimo prihodnje leto!!!

MOJSTRI PRI HIŠI

2010-09-15T12:02:00.000+02:00

Zakaj že?

Zato, ker smo si zadali še en projekt in sicer ureditev mansardnih prostorov.
Projekt je bil v prvi vrsti en veeelik finančni zalogaj. A kaj čmo, tako pač je.
Vse skupaj se je začelo meseca marca, ko je bilo treba preurediti streho.
Da smo pridobili več prostora, je bilo potrebno na drugi strani strehe napraviti "kukrl" (baje se zadevo prav poimenuje frčada).

Ko je bil že gotov, smo se spomnili na fotoaparat...

Imeli smo pomoč, ko je bilo treba vsaj malo sproti urejati okolico ;-)

Druga faza so bila tla, ki jih pravzaprav sploh ni bilo.
Tega se je lotila druga skupina mojstrov, ki je naredila tudi bistvo vsega.
Najprej je izgledalo takole:

To je pogled v bodočo spalnico.

To pa je pogled v bodočo Evino sobo, skrajno desno pa bodo stopnice.
Čedno, kajne?

In potem je stvar dobila precej boljšo podobo:

To je tisti del mansarde kjer bosta splanica in Evina soba.
Zdaj se je že smelo sprehajati po celotni površini. Aha, pa nova okna so že tudi vgrajena
in pripravljati se je začel material za konstrukcijo...

Lepo se vidi tudi strešna izolacija.

Nadaljevalo se je s konstrukcijo, vsemi instalacijami (elektrika, voda, centralna), pripravo za kopalnico (odtoki, pritoki, vgradni kotliček):

Pogled v kopalnico...

Aluminija, kablov, cevi ne manjka ;-)

Ko je bila konstrukcija gotova, so vse zapolnili z izolacijo:

Ko so bile vse špranjice zapolnjene, so začeli "šravfati" knauf plošče :

Evina soba.

Sledil je mojster za kitanje in beljenje:

Tale je že pokitana in zbeljena (bela zato, ker v tem prostoru še ni točno definirano kaj bo).

Spalnica...

Pa spet Evina soba ;-)

Sledila je montaža vtičnic in stikal, pa luči, pa manjkajo še talne obloge in vrata...
Manjkati pa ne sme tudi pohištvo:

Eva je ves čas zelo sodelovala in spremljala dogajanje.
Vse skupaj se je zelo obrestovalo...

Spalnico pa smo samo selili iz spodnjih prostorov v zgornje.

Torej, približno končni izdelek vsega je tak:

Spalnica in Matevžev kotiček.

Še pogled iz drugega kota (TV kotiček predvsem za atija).

In samo Evin kotiček:

Vmes, med vsem dogajanjem smo/so naredili še novo stopnišče, ki je nastajalo takole:

To je to.
Seveda manjka še nekaj detajlov, kot so npr. zavese ali karkoli bo že. Res pa je, da nimamo še dokončno urejene kopalnice (se mora mal everčkov nabrat), kar pa ni nobena panika. Pač uporabljamo še vedno samo tisto spodaj ;-) Druga polovica mansarde pa za enkrat še ni v uporabi. Verjetno bo to enkrat "mladinska" soba za Evo, ki bo zdajšnjo "otroško" sobo predala Matevžu. Do takrat pa imava namen ta prostor opremiti s kakšno mini sedežno, TV kotičkom in mogoče mini čajno kuhinjo (za pripravo kakšne kavice ali čaja).
Računava na to, da zadanemo na lotu ;-)))))
Slik je mnogo in še več, sicer pa vsega dogajanja ne bomo nikoli pozabili. Ves čas sem/smo upali, da nas Matevž ne bo prehitel in da nam bo uspelo zadevo speljati do konca. Vsi, vključno z našim novorojenčkom so se držali datumov in izteklo se je tako kot se je.
Skoraj mesec in pol že spimo zgoraj in Eva od prvega dne prespi vsako noč v svoji postelji. Tega sva vesela predvsem zato, ker je leto in pol spala v veliki postelji z mamico in atijem.
Tega ne "obžalujeva", ker se je blo prav fino cartat ;-)))

1. SPREHOD

2010-09-14T13:02:00.000+02:00

Vreme nam je v septembru še dokaj naklonjeno, zato smo lahko šli na prvi malo "daljši" sprehod že kar kmalu po rojstvu Matevža. Eva se je sprehoda zelo veselila, da bo lahko potiskala voziček. Spremljal nas je prijetno topel sonček in osvežujoč zrak. Matevžu je prijalo, saj je v vozičku takoj zaspal.

Pa pojdimo na prvo resno turo ;-)

Mi...

Imeli srečo, da smo lahko konje videli čisto od blizu...

Na multifunkcijskem igrišču v Zabukovici sva se z Evo na hitro malo zaguncali...

Prva resna preizkušnja je za nami in fajn je bilo. Matevž uživa v vožnji, če je lačen ali sit, če je previt ali ne...važno, da se premika in da malo ruka ;-)

PRIHOD MATEVŽA

2010-09-10T09:36:00.000+02:00

Po treh letih in dveh mesecih smo postali štiričlanska še bolj srečna družina.

4.9. se je ob 22h in 19min rodil naš korenjak - Matevž.
Mislim, da ga je najbolj težko pričakovala Eva. Ko smo ji povedali, da v mojem "trebuščku" raste dojenček, ji seveda ni bilo čisto jasno kaj to pomeni. O tem smo se veliiiiiko pogovarjali in jo 9 mesecv pripravljali na to, da bo postala starejša sestrica. Ko je Matevž postajal večji in večji in ko je bilo vse bolj očitno, se je začela z njim pogovarjat, mu dajat lupčke in se zraven čudila, kako je že velik. Ko se je bližal dan D, smo se skupaj odpravili v trgovino, kjer je izbrala dudice, pa stekleničko, pa nekaj drobnarij...Z Andrejem sva bila zelo vesela, da se tako veseli svojega bratca. Sama sem rekla, da če bo po njegovem rojstvu vsaj pol toliko navdušena, bo zadovoljivo.
Vsi pogovori in priprave na novega člana so se obrestovali, saj je po njegovem rojstvu navdušena še bolj. Za enkrat ne kaže nobenega ljubosumja, pomaga pri previjanju, kopanju, oblačenju. Najbolj je vesela kadar zajoka, da mu lahko v usta vtakne dudo in ga tako potolaži.
Torej, vse skupaj se je lepo izšlo.
Kakšna je pa moja druga porodna izkušnja? Precej boljša --> predvsem krajša ;-) Ni bilo tako super fajn, da bi si človek zaželel ponovitve. Predvideni rok poroda sem imela 5.9., torej je bil naš fant zelo točen. Ni preveč prehiteval, še boljše - ni zamujal. Začelo se je ponoči, okoli tretje ure. Nič kaj resnega ni bilo, se je pa vztrajno dogajalo, zato smo poklicali babi servis, da je bilo varstvo za Evo preskrbljeno, ni pa se mi mudilo v porodnišnico. Ko se je Eva zbudila, sta z mamico odšli, mi2 pa sva čakala. Popadki so še bili, zato sva malo čez deveto dodpoldne odpeketala proti Celju. CTG je pokazal svoje. Verjetno malo zaradi psihe, so popadki skoraj izginili. Zdravnica je bila tako prijazna, da mi je dala na voljo odhod domov in čakanje na morebitne spremembe doma. Popoldne se je zadeva ponovila. Popadki na nekje 5-10 min, čisto kulturni, kar se tiče bolečine. Ob sedmih zvečer pa je odtekla voda in spet sva se peljala proti Celju. Zdaj sem vedela, da bo treba rodit ;-) V porodno sobo sva se z Andrejem namestila ob 20h in 30min, priklopili so me na umetne popadke, ki so že kar kmalu postali zelo intenzivni, a tudi učinkoviti. Čez slabi dve uri, je ob pomoči najboljše babice Štefke (ki je pomagala na svet prijokati tudi Evi in sem bila zelooo vesela, da sem imela to srečo, da sem naletela prav na njo) na svet prijokal Matevž.
Težak 3890 g in dolg 53 cm.
Sledilo je neizmerno veselje, pošiljanje SMS-ov, prejemanje čestitk,... Po treh dneh smo odšli domov in veselje se nadaljuje. Matevž je zelo zadovoljen dojenček, ki za razliko od Eve praktično samo spi in papca pri mamici. Aja, pa zelo rad se vozi v vozičku, kar je bila pri Evi misija nemogoče ;-)

Ponosni očka!

Naš medvedek.

Vesela sestrica.

Navdušena babi in dedi.

Srečna družina.

Gremo domov.

Zadovoljen v domačem okolju.

Njun prvi stik je bil pa takle:

3. ROJSTNI DAN

2010-07-11T14:29:00.002+02:00

Uf, kako smo že veliki. Danes smo upihnili že tretjo svečko.

V "najem" smo vzeli lokacijo, ki smo jo že lani.
Zelo je primerna predvsem za najmlajše, saj je veliko igral, trave in možnosti za sproščene norčije.
To je seveda pri mojem bratrancu.
Včeraj smo prišli z morja, danes pa že imeli popoldanski piknik s sorodniki in prijatelji.

Seveda je bil dan poln daril, ki so se začela že zjutraj - doma.

Neizmerna želja po toboganu se je uresničila.

Nemudoma ga je bilo treba sestaviti...

...in preizkusiti.

Darila so se nadaljevala pri babiju in dediju.

Zdaj bova lahko obe potiskali vsaka svoj voziček...;-)

Cmooooooook...

Ni kaj dodati...lepi so!!!

Igra, igra in igra...

Seveda smo imeli med igro tudi pauze...

Hihihihihihi...

Pa še mi trije (oziroma 4-je).

Pa še takole...

Končno smo jo uspeli razrezat in "pohamstrat".

In to je naš Evči Bevči.
Še vedno navihana, radovedna, zgovorna, pridna,... deklica,
ki za enkrat komaj čaka, da bo postala starejša sestrica ;-)))

KRK (Šilo) 3.7. - 10.7.2010

2010-07-10T11:14:00.001+02:00

Leto je naokoli in človek si zasluži kanček oddiha v poletnem času.

Ker smo bili lani zelo zadovoljni z izbrano lokacijo in apartmajem,
smo letos vajo ponovili.
Imeli smo zadovoljivo vreme in voda je bila ravno prav hladna, oziroma topla.
Eva je letos uživala še bolj kot lani in mi z njo.
"Plavala" je ves čas. Malo z rokavčki, malo s šlaufom. Sol v vodi je ni motila.

Takole se je spakirala za na plažo.
Mimoidoči so se seveda čudili in smejali.

Tudi takole se je odhajalo na plažo. S 1001 rekvizitom.
Še sreča, da smo vse skupaj zjutraj prinesli in zvečer odnesli.

Utrinki dogajanja na plaži...(letos nismo bili tako pridni s fotoaparatom).

Skoraj vsak večerni sprehod pa se je zaključil takole:

Nadvse odlično in zanimivo...

Eno popoldne pa smo namenili izletu z motornim čolnom (taxijem) v Crikvenico, kjer smo se nagledali jahtic, ladjic in čolničkov, se ohladili s sldoledom in hladnim pivcem, poglodali kuhano koruzo,...

In še ena družinska...

ŽIV - ŽAV

2010-06-05T18:52:00.013+02:00

Sobotno dopoldne in delček popoldneva smo si popestrili z obiskom tradicionalne prireditve Živ - žav v vrtcu Hansa C. Andersena v Ljubljani. To je bil njihv že deveti Živ - žav. Pridni so, ni kaj. Dogajalo se je ni da ni. Bilo je pravo poletno vreme, na igrišču in vsej okolici vrtca je bilo mnogo in še več kotičkov, med otroki so se sprehajale različne maskote, ki so otrokom delile darilca, na glavnem odru pa je pravtako dogajalo na polno. Tam se je pelo, plesalo, igralo, smejalo, čaralo,...

Trojica je seveda zelo uživala.
Na izletu se nam je pridružila Pia, Mai pa je tja prišel z mamico in prijateljico.

Zelo, zelo sta bili navdušeni nad igrali.

Seveda sta preizkusili sedeže in sireno v velikem gasilskem tovornjaku.
Ogledati si je bilo mogoče tudi ekipo policije in vojakov.

Malo sladkanja in ohlajanja v senčki.

Pa zopet igrala...

Juuuhuuuuuu...

Spoznavanje narave pri čebelarju.

Trojica čaka na svojo prvo pravo tetovažo.

Dočakali so...eden za drugim.

Krasno, kajne?

Pa še malo sprostitve pred nastopajočimi.

Bilo je super, fino, fajn.
Drugo leto se vidimo

BUMBAR PARK

2010-05-09T09:26:00.001+02:00

Bumbar je menda največji pokriti otroški park v Sloveniji http://www.bumbar.si/.

Nahaja se v Mariboru.
Danes smo se odločili narediti si izlet in po kosilu ter popoldanskemu dremežu
smo se odpravili novim dogodivščinam naproti.
Spremljala sta nas sonček in dobra volja.

Tole igralo je namenjeno otrokom od 6. do 12. leta. Evi tisto za njo primerno niti malo ni bilo zanimivo, zato je svojo energijo porabljala tukaj. Nama pa je to igralo skrajšalo življenje, saj je kar zahtevno in otroka v labirintu ne moreš ves čas spremljat.

Manjkala je samo še voda.

KRESOVANJE 2010

2010-04-30T09:19:00.000+02:00

Kot vsako leto smo tudi letos kresovali pri Boštjanu, na privat zabavici. Zbrala se je stara družba in imeli smo se prav fino. Ob mini kresu smo se naklepetali, nasmejali, okrepčali in predvsem sprostili.

Priprave...

Zagorelo je...

Gori...in zelooo piha veter.

Pa še klasična družinska.

ARBORETUM VOLČJI POTOK

2010-04-28T08:47:00.000+02:00

Z Evo sva imeli t.i. prvomajske počitnice, ati je delal. Danes je malo prej pobegnil iz službe in mahnili smo jo v Volčji potok, kjer imajo razstavo dinozavrov, ogromno cvetočih tulipanov in nepozabna igrala. Eva je na poti do cilja oddremala eno kitico in polna pričakovanja prestopila "prag" parka.

Igrala, igrala, igrala...

Od višine se zvrtiii - samo odraslim ;-)))

Jupiiiiiiiiiii...
Mislim, da je bila najmlajša, nastal je manjši zastoj, a so bili fantje dokaj potrpežljivi.

Adrenalinsko...

Ko smo se po sprehajanju okrepili in odpravili, si je zaželela še sladkorno peno, ki smo jo, mislim da, kupili zadnjič. Seveda ji okus niti slučajno ni odgovarjal.

Torej, imeli smo se fino fajn. Park in razstava sta vredna ogleda...

ATOMSKE TOPLICE 2010

2010-04-17T14:29:00.008+02:00

Ja, privoščili smo si malo oddiha in je prav pošteno pasalo. Odpeketali smo v Atomske, se načofotali, nasprehodili, nalenarili, naplavali, našpricali, naskakali,... Kdo je najbolj užival? Kdo le? Naša najmlajša članica, ki je bila neukrotljiva morska deklica.

Neskončna uživancija...

Samostojna...

Burkeci tudi niso slaba stvar...

Nenehno skakanje v vodo.

Si lahko mislite???Pri dveh letih in pol???

Potem sta bila ves čas pod budnim očetovim očesom...;-)))

Zvečer pa sprostitev ob Frančeku...

In tole se je ponavljalo ves čas...

EVIN 1. NASTOP

2010-03-11T08:36:00.006+01:00

Ravno danes je njena obmesečnica (dve leti in osem mesecev) in prvič je čisto zares nastopala. V vrtcu so imeli neke vrste zaključek pred odhodom vzgojiteljice na porodniški dopust in pokazali so vse kar so se naučili. Ves čas sem imela solzne oči in od ponosa sem bila dvakrat višja. To naše dete s svojimi vrstniki uživa 1000 na uro, kar nam je v največje zadovoljstvo. Poleg tega pa je vase vsrkala kar nekaj deklamacij, pesmic, rajalnih iger, plesov... in jih danes z veseljem pokazala. Za pokušino bom objavila samo nekaj fotografij (zaradi drugih otrok, ki so na fotkah) iz delavnic po nastopanju, sicer pa sem ves čas snemala in veliko slikala, saj je naš ati zaradi Rusije zamudil Evin 1. nastop.

GRADOVI KRALJA MATJAŽA 2010

2010-02-21T14:59:00.010+01:00

Vsako leto sva se in kasneje smo se odpravljali proti Koroški, da bi si ogledali nastajanje čudovitih gradov iz snega, a nam odpraviti se ni uspelo. Letos pa smo "podvig" načrtovali že prej. Skrbelo nas je samo, če bo Andrej doma (in ne v Rusiji), če nam bo zdravje služilo, če bo vreme ugodno,...

Tisto soboto, ko so gradovi nastajali je bilo zelo zimsko vreme in zaradi močnega sneženja se nismo odpravili na pot. Smo pa radovednost pasili na licu mesta teden dni kasneje.
Po zajtrku smo se napokali v avto, eno zapeli, se zabavali in smejali med vožnjo in končno zagledali snežene krasote. Nekaj jih je res načel dež, ki je bil ves teden na programu, a se jih je vseeno splačalo pogledat...

Kekčeva domačija...

Planica ...(tobogan).

Kralj Matjaž s svojo Alenčico...

Nasvidenje še sigurno kdaj...
Pot nazaj je po kosilu in toplem čaju minila kot bi mignil,
saj sva z Evo za prvim ovinkom že spali kot polha...

PUSTNI UTRINKI...

2010-02-16T14:15:00.001+01:00

Pust sicer ni moj ljubi dan, ker ne maram preveč šemljenja in mazanja in vsega kar spada zraven (no, krofi niso tako slabi), a bi bilo zelo egoistično, če bi zaradi sebe veselje do običaja vzela otroku. Kostum smo imeli letos prpravljen že zelo kmalu, saj je mislim da januarja Andrej klical iz Rusije, da je v enki trgovini, kjer imajo pustnih kostumav za otroke mali miljon in da se ne more odločiti kakšnega naj kupi. Pa sva se odločila za ježka in tigra. Eva se je kasneje odločila za tigra in bila je prav ljubka. V vrtcu se je z veseljem uredila in se veselila s svojimi prijatelji. Popoldne pa smo se seveda šli pokazat ka babiju in dediju, kjer sta jo že čakala Kristjan in Klara. Celi navdušeni so se odpravili po vasi od hiše do hiše in si polnili žepe s sladkarijami in everčki.

Pripravljena za PUSTA HRUSTA...

Tule je bilo: "No, gremo še kam!"

Smo cartkani, kaj?

Pa še trojica...

In še ena trojica...

Pa še ena ljubka mačja dvojica...

ZIMSKE IGRE

2010-01-31T16:36:00.007+01:00

Zima nam je letos namenila ogromno snega in tako možnost snežnih radosti. Vsak vikend smo uživali dokler nas ni pregnal mrak. Greli smo se s kuhančkom in toplim čajem.

Ni ga čez komot...

Želja po "samostojnem" smučanju je bila večja kot strah pred padci...

Najboljše pa se je peljati z atijem.

Še sreča, da ni treba peš v hrib.

Srečno prispela v cilj...

PEKA PIŠKOTOV KAR TAKO

2010-01-23T16:29:00.000+01:00

Neko soboto je iz strani otrok padla ideja o peki piškotov. Poiskali smo enostavni recept in začeli...

Pridni kot čebelice...
Prva "runda" pečena, potrebna je bila degustacija.
Seveda so bili zelo dobri. Že zato, ker so nastali izpod otroških rok.

BOŽIČ 2. del

2009-12-26T16:21:00.001+01:00

Ko je bil datumsko zares božič, ga seveda nismo spregledali. Z Evo sva bili pri babiju in dediju, kjer je bilo treba smrekco še postavit, Eva je "praznovala" svoj tretji god, pekli smo potico, odpirali darila, ...

Nastala je tudi mini potička.
Pa zopet krašenje.
In kar je najboljše - zopet Božiček...

BOŽIČ

2009-12-20T14:44:00.001+01:00

Kot že veste, je trenutno Andrejeva najpogostejša relacija Slovenija-Rusija. Ker v torek odpotuje in ga čez božič ne bo doma, smo se odločili, da božič pri nas za en teden prestavimo. To bi naj bil družinski praznik in ker 24. in 25. ne bomo popolni, bomo praznovali pač 18. in 19.

Kot je že utečena praksa, smo na božično večerjo povabili babija in dedija, sledila je postavitev in krašenje smrečice, ki je bila letos v stilu Rusije ;-)

Obvezni na zdravje (ena ima borovničev sok, da ne bo pomote).
Veselo na delo...
Okraski iz Rusije...
Še pika na i --> špica in plišasti božiček, ki je vsako leto na naši smrečici.

Ne boste verjeli. Božiček nas je ponoči vseeno obiskal.

Sledila je igra...

IZLET V MARIBOR

2009-12-17T14:33:00.000+01:00

Toliko je govorjenja o okrašeni Ljubljani...mi smo se odpravili pogledat Maribor. Dan, oziroma vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, saj je bilo zelooo mrzlo. Do mesta smo se zapeljali, se nič sprehodili, da ne bi staknili prehlada in se odšli pogret v nakupovalni center, ki je zunaj kar žarel od razsvetljave. V notranjosti pa tudi ni manjkalo okrasja. Evi so očke kar švigale sem in tja. Toplemu napitku je sledil sprehod po centru (na žalost- ponavadi smo bolj pristaši sprehodov v naravi).

Iz mostu...

Ču-ču...

Še bunde ni bilo časa dat dol.

Neskončno zanimivo.

BOŽIČEK V ŽALCU

2009-12-16T14:22:00.006+01:00

Malo prej, pa nič zato. V vrtcu pri Evi so imeli reklamne lističe za prireditve, ki se bodo v tednu pred božičem odvijale za otroke in starše. Poleg ogleda ene izmed lutkovnih predstav, smo odšli na Glavni Trg počakat prihod Božička. Tam so bili že vsi božičkovi pomočniki, ki so delili sveže rogljičke, mandarine, jabolka in nekaj malega sladkarij. Naenkrat pa smo zagledali okrašeno kočijo, na kateri se je pripeljal Božiček. Zapeli smo nekaj zimskih pesmic, prižgali so lučke na veliki smreki, poglodali smo rogljičke in se odpravili v upanju, da nas Božiček čez čas obišče tudi doma.

Pred Božičkovo kočijo.

Eden od Božičkovih pomočnikov...

Dobri mož.

Srečno!

V TRETJE GRE RADO...

2009-12-06T12:15:00.011+01:00

...pa še res je. Tretjič je Evo v njeni "karieri" obiskal sv.Miklavž. Vsako leto se ga je bolj zavedala in ga pričakovala. Tako kot lani, je tudi letos že kar v novembru poslal vabilo, naj se 5.12.2009 s spremstvom oglasi v cerkvi v Galiciji. Komaj smo čakali in dočakali. Kot sem že v prejšnji objavi omenila, smo bili nekaj dni nazaj zelo bolani in upali smo, da se zdravstveno stanje izboljša, da ne bomo zamudili miklavževanja. In se je, hvala bogu.

Težko pričakovani Miklavž in malo manj njegovo spremstvo.

Takole smo čakali in se "gnečili", da smo prišli do darila.

Na hitrico fotkanje s parkeljčkom...

Pridna sta bila tudo Klara in Kristjan. Ustavili smo se pri sosedih, da so "trio adio" skupaj prebrskali vrečko. Še sreča, da je dal Miklavž zraven tudi kiiisli bonbon...;-))

Vsa vesela prišla domov...

Ponoči je bil na obisku še enkrat...

In zjutraj še eno veselje. Juhuhu...

Prinesel je zelo zaželenega kužka...

PREDČASNI MIKLAVŽ...

2009-12-04T21:43:00.004+01:00

...ja, k nam je že prišel. Pravzaprav se je dedi predčasno oglasil pri njem in za Evo pripeljal darilo, ki si ga je nenormalno želela. Želja ji je bila uslišana tudi zato, ker ji seveda želimo ustreči v vsem, saj se te dni zelo borimo proti njeni povišani temperaturi in ostalim bolezenskim nevšečnostim. Drugič v slabih dveh letih in pol je tako zbolela.

Upam, da kmalu mine in da bo darilo kaj hitro uporabila zunaj.

Kljub slabotnosti je pomagala pri razstavljanju...

...in potem pri sestavljanju.

Juhej, gremo dirkat.

VEČERNA NEGA...

2009-12-02T18:10:00.002+01:00

ŠPORTNI DAN

2009-11-20T18:38:00.007+01:00

Danes smo si vsi trije popestrili petkovo popoldne. Še bolj zabavno je bilo zato, ker je bila vsa zadeva nenačrtovana. Z Andrejem sva malo prej "pobegnila" iz službe in oba odšla v vrtec po Evo. Od tam smo odšli v avtopralnico in ko smo čakali na avto, smo opazovali vlake, ker je blizu železniška postaja. Rodila se je ideja. Kaj, ko bi se z vlakom peljali v Celje in z avtobusom nazaj v Žalec? Zakaj ne? In res. Ko je bil avto gotov, smo se zapeljali na železniško postajo in ugotovili, da je vlak ravno odpeljal. Odpeljali smo se na avtobusno postajo in ugotovili, da avtobus v Celje odpelje čez 5 min. Kupili smo vozovnici in se "vkrcali" na zadnje sedeže. Mmm kako zanimivo. Eva je ves čas kazala zobe (beri smejala).

Ko smo se pripeljali v Celje smo se sprehodili do železniške postaje, a smo ugotovili da je en vlak ravno odpeljal, naslednji pa je šele ob 19:30. Torej se bomo tudi nazaj domov peljali z avtobusom, ki pelje vsako uro.
Imeli smo še dovolj časa, da smo skočili v McDonald´s na krompirčke in nagece.

S polnimi trebuščki čakali na postaji.

Ni je čez nočno vožnjo ;-)))

Ekola. Ne moreš verjet kako lahko otroka razveseliš z eno običajno avtobusasto vožnjo. Vsi trije smo se imeli fino fajn in še bomo ponovili - z vlakom.

27 IN 28 MESECEV...

2009-11-11T17:20:00.004+01:00

...bom združila, ker mi je objava za 27 mesecev ušla. Zakaj že? Čas, čas, čas, volja...sami izgovori. Hja. Dogaja. Včasih bolj, včasih manj. Eva še vedno hodi v vrtec (če je le pri zdravju) in moram reči, da zelo malo manjka. Včasih je doma tudi kar tako, ko ji malo bolj curlja iz nosa in kdaj pa kdaj zakašlja, ker pač imamo možnost, da gre v wellness center (beri k babiju in dediju). Prejšnji mesec sem bila tudi prvič na govorilnih urah in vzgojiteljica Alenka je povedala, da je pridna, živahna, navihana deklica, ki včasih rada ponagaja in komu vzame ali ne da kakšne igrače. Čudno, ker doma sploh ni taka. Hehe, če verjamete. Pravijo, da jo velikokrat tretirajo za starejšo, ker je baje kar velika in predvsem zato, ker tako lepo govori. Baje ves čas čveka, včasih kar nekaj v tri dni. V vrtcu so na tekočem o zadevah, ki se dogajajo doma. Juhuhu. Še sreča, da se nikoli ne kregamo ali tepemo...Torej, imamo se lepo, radi se potepamo, cartamo, beremo knjige, rišemo, gledamo risanke (Bacek Jon, Nodi, Kekec, Mojster Miha...), kuhamo, se gremo paciente in zdravnika, mečkamo plastelin, sestavljamo garaže in visoke stolpe, delamo frizure in še in še...

Predvsem pa se Evi vse pogosteje smejimo njenim izjavam, ki so včasih res unikatne. Nekaj jih bom zapisala, sicer pa imam namen zadevšne beležit in eno objavo nameniti prav izjavam.

Zadnjič stoji pred polico, na kateri je polno takšne in drugačne ropotije, med drugim tudi mini okrasni lonček, v katerem je neko umetno cvetje. In prav tega si je zaželela. Rekla je:"A mi date prosim tte rože?" Lonček drži v roki, zre nekam v daljavo in tipa cvetove:"Encijan, arnika, pa murke. Mmm, kako lepo diše." Mi jo debelo gledamo in seveda planemo v smeh. To je odlomek iz filma Kekec, ko Kekec slepi Mojci podari šopek cvetja.

Eno jutro pride babi po njo, ker ni šla v vrtec. Sedi na školjki in nekaj tuhta. Iz polnega reče babiju:"Veš babi, smo bli zadnjič v šopingu." Pa babi vpraša kje točno. Eva:" Bli smo v Imperšpantu (beri Interšparu)."

Andrej se je odpravljal ven nekaj pospravljat in ker je zunaj zelo pihal veter, Evi nisem dovolila zraven. Odkar se je ati vrnil iz Rusije, pa je Eva njegova senca in ker ni želel, da bi ati odšel ven, se je v trenutku spomnila:" Ati, ne hodi ven. Zunaj je mrzlo, se boš prehladil, pa boš moral k zdravniku it po injekcijo."

Kot sem že omenila, zelo rada kuha in nama pripravlja obroke. Andreju v roke prinese krožnik z žlico in še odhiti v kuhinjo po kozarec pjače (kot ona poimenuje napitek). Med vrati se ozre nazaj in mu smrtno resno reče:"Kar jej ati, vse pojej, da boš vlki zrastu, da boš šel v šolo."

Vsak dan smo deležni podobnih izjav, ki se jim lahko nasmejimo...
Sicer pa:

koliko je velika ne vemo točno (oblačila, ki jih trenutno nosi so št. 92),
tehta slabih 12 kg,
v ustih ima 18 celih zob (trenutno ji ven bode spodnja leva petica, torej 19. zobek),
pleničko ima samo še ponoči (pove za lulanje in kakanje),
ne mara česanja (spet bomo šli k frizerju, ki se ga veseli zaradi barvastih pramenov),
...

Cartanje, lupčkanje, mučkanje, spanje pri atiju je še vedno, itak đabest. Njegova 4-tedenska odsotnost je stvar samo še ojačala...

NOČ ČAROVNIC...

2009-10-30T18:38:00.006+01:00

...tudi pri nas doma. Recimo. Simbolično.

Doma se je našla še ena buča in midve sva se lotili dela.
Bučo sva hranili za danes tudi zato, ker sva mislili, da bomo zadevo speljali že vsi trije, a sva na žalost še vedno brez atija, ki se službeno še vedno mudi v mrzli, zasneženi Rusiji.
Škoda...

Zaščitili sva tla, očistili bučo (ker je bila še malo blatna), zavihali rokave in začeli z igro.

Jaz sem rokovala z nožem, Eva je opravila vse ostalo.
Ko sem buči odrezala "klobuk", se je zabava začela...

Ko sem bila na vrsti za izrezovanje jaz, je Eva neznansko še pol ure po končanem delu uživala v mučkanju bučine vsebine ;-)))

Nastalo je tole (brez svečke).

S svečkami pa je takale...

Takole krasi naše okno...

NODI IN NJEGOVA DRUŠČINA

2009-10-10T20:58:00.000+02:00

Planet Tuš je praznoval in seveda pomislil tudi na svoje najmlajše obiskovalce.
V goste je povabil priljubljenega Nodija in njegove prijatelje.
Seveda se je pripeljal s svojim avtkom, ki so ga otroci lahko preizkusili.
Bilo je veselo, zanimivo, razigrano...

Uhač, opica Marza, policaj Pisk in poredni škrat Din so otroke poprosili naj jim pomagajo poklicati Nodija. Naloga ni bila zahtevna in otroci so na glas klicali ...

...in doklicali.

Takole sta z atijem prisluhnila Uhaču in opici Marti.

Zanimiv dogodek. Nismo in nismo prišli na vrsto, da bi se slikali z Nodijem, zato smo se sprehodili po Planetu Tuš in mimogrede posedeli na eni izmed klopic. Eva je lizala kisli bonbon in opazovala mimoidoče. Naenkrat se pojavi Nodi, ki sede poleg nje in jo objame čez ramena. Nič kaj je ni presenetil, saj je mirno sedela in mu začela razlagat, da ima kisli bonbon. Na hitro sem iz torbe potegnila fotoaparat in ju slikala.

Sodelovala je v Nodijevi delavnici (kakšne tri minutke).

Tudi policaj Pisk je imel policijsko postajo...

Ker ni prišla na vrsto, da bi se peljala z Nodijevim avtkom, smo se znašli drugače.
Pridružil se ji je nek vrstnik...

20. PIKIN FESTIVAL...

2009-09-23T22:41:00.012+02:00

...v Velenju, seveda. Za vse tri prvič. Prejšnjih devetnajst let, se niti nisva zmenila za omenjeni festival, lani mogoče že malo, a je bila Eva še premajhna (ali pa tudi ne). Kakorkoli, danes smo si vzeli čas in se po službi in vrtcu odpravili proti Velenju. Krasen sončen dan, čeprav je že jesen, je bilo zelooo toplo. Imeli smo se fino fajn, Eva se je komaj nagledala vsega, midva pa tudi. Res imajo ni da ni. Veliko Pik, glasbo, balone, palačinke, bonbone, Fickote, pečeno koruzo, Vilo Čira-Čara, pa Lumpije (ki so bili Evi menda najboljši), ponije za jezdenje, mini lunapark, pa še in še...

Drugo leto se zagotovo spet oglasimo...
Najprej smo kupili Fickota...logično!

Sneguljčico je mogla kr objet in palčka polupčkat.

Vila Čira - Čara.

Pikin ljubljenček.

Ogledali sva si tudi notranjost Pikinega doma.
Pike Nogavičke žal ni bilo doma...

Pri Lumpijih smo se najdlje zadržali.
Bilo je zelo veselo, ves čas so peli razigrano pesmico, ki jo Eva obožuje.

Pečena koruza je bila njamsi - hamsi...
Najprej si jo je ogledala in potem ugriznilaaa...

Adrenalinska gugalnica gor - dol in ne sem - tja...

Po večerji je padla dol, seveda v objemu Fickota...

26 MESECEV

2009-09-19T22:12:00.010+02:00

Uf, kako čas beži. Včasih tudi zbeži, zato objava za obmesečnico šele danes. Bolje pozneje, kot nikoli. Veliko imamo obveznosti, vreme nam je še naklonjeno, zato smo do mraka zunaj, potem se je treba pa navečerjat, umiti, pripraviti stvari za naslednji dan, prebrati pravljico in skrajni čas (med osmo in pol deveto) zaspati. Jutri je nov dan, treba je zgodaj vstati, se urediti in, zdaj po novem, jo mahnemo vsak na svojo stran. Midva v službo, Eva v vrtec. Kot sem že pri prejšnji objavi povedala, od 1.9. hodi Eva v vrtec. Nad njim je bila zelo navdušena. Petkart ga je obiskala in nato zbolela. Na srečo je bil samo močan prehlad z malo povišane temperature in obilico nerazpoloženosti. Ne, ni ji bilo za hece. V glavnem, za preživet. Potem pa s ponedeljkom zopet v vrtec. Ni šla ravno z navdušenjem, kot smo bili "vajeni". V ponedeljek in torek je bila bolj žalostna. Do konca tedna je zjutraj jokala, Andrej je stisnil zobe, ko jo je izročil Alenki, jaz pa sem odštevala minutke, da sem lahko oddirjala po njo. V sredo nam je Alenka že lahko rekla, da je bila kar kmalu po prihodu boljše volje, razigrana in da je bila podobna tisti "začetni" Evi.

Sicer pa...raste kot goba, zamenjala je celotno garderobo, pleničke uporabljamo samo ponoči, zvečer sama zaspi, a še vedno v "taveliki" postelji, kamor si je naselila tudi svoj pojšterček. Najemnino za spanje na sredini plačuje s svojo navihanostjo, crtljivostjo, prikupnostjo,... Midva uživava, ker se lahko celo noč stiskamo, zato je ne dava v njeno posteljo. Še prehitro se naju bo začela otepati ;-))) Skratka, imamo se fajn...

Čas za sprostitev ob risanki...

Vmes paše osvežilna malica (beri: skutica).

Vsebina risank zna bit zelo napeta, za prste pojest ;-)))

"Madonca ste tečni s tem fotoaparatom.
Človk še ene risanke ne more več v miru pogledat."

Hja, takole je. Mimogrede. Ste opazili novo pričesko? Nekaj dni nazaj, smo malo spremenili zunanjo podobo. Predvsem zaradi manj dela zjutraj, ko se je treba zgodaj vstat in uredit za nov "delovni" dan, pa tud zato, ker smo se mal naveličali čopkov in kitk. Še bo čas za to.

VRTIČKARJI...

2009-09-05T23:20:00.006+02:00

Začelo se je novo šolsko leto, za nas in mnoge druge. Tokrat gre zares. Eva je začela hoditi v vrtec. Na mojo srečo, ker imam tako službo, da sem sprejela 14 novih vrtičkarjev, je Evo uvajal ati. Svoje delo je zelo dobro opravil, saj gre Eva (za enkrat) zelo rada v vrtec. Upam, da se bo navdušenje nadaljevalo in da ne bo nikoli treba brisat solzic. V torek, 1.9. sta tam preživela dobro uro. Ker imajo v tem vrtcu prakso uvajalnih uric pred 1. septembrom, ji je bilo okolje že znano, zato je hrabro vstopila v igralnico, Andreju rekla adijo in se začela igrati. Počakal jo je v garderobi. Drug dan je tam ostala že do kosila, ki ga je, na naše presenečenje, celo jedla. Tretji dan smo poskusili z ritualom spanja po kosilu, vendar je mami prehitro prišla in prekinila uspavanje, ki je bilo že zelo uspešno. V petek pa je Eva že cel dan brez problema preživela v vrtcu, tam je tudi spala. Vzgojiteljici Alenka in Jasmina sta povedali, da je zelo živahna, razigrana, prilagodljiva in da nas prav nič ne pogreša. Za enkrat.

Kot sem že rekla, srčno upam, da tako tudi ostane.
Naj ji bo v vrtcu prijetno, zabavno, nepozabno, sproščeno, varno...

CELJSKA KOČA

2009-08-29T22:43:00.000+02:00

Krasno dopoldne. Še vedno je sijalo sonce, čeprav je bilo napovedano poslabšanje vremena.

Odločili smo se, da izkoristimo sobotno dopoldne za krajši izlet.
Odpravili smo se proti Celju in jo mahnili na Celjsko kočo.
Ne, nismo bili tako pridni in avto pustili čisto spodaj. Nekje na sredi poti pa res.
Eva si je neznansko želela, da bi se peljala v vozičku (to se ni nikoli zgodilo),
zato smo ga imeli za vsak slučaj v prtljažniku in želja je res ni minila.

Redkokdaj se je peljala z vozičkom, zato je bilo to treba poslikat ;-)))
Preizkusila je vsa igrala. Dolgo že nismo bili na Celjski,
zato naju je urejenost in ponudba zares presenetila.

Tudi živalic jim ne manjka...

Bobkart je pa itak taboljš.
Najprej ga je preizkusil Andrej sam in si dal malo duška.

Potem je na vrsto prišla tudi neučakana Eva.

Adrenalin, to je nekaj za njo.

Ko sta prispela, so se na nebu že kopičili temni oblaki in napovedovali nekaj mokrega. Bobkart so zaprli, ker je menda blazno nevaren, če je steza mokra, mi pa smo jo ucvrli proti pokritemu prevoznemu sredstvu. Ko smo se že peljali, se je ulilo in ni nehalo...

PAG 2009 (15.8. - 25.8.), Stara Novalja

2009-08-28T16:00:00.001+02:00

Mmm, čudovit oddih. Ravno prav dolg, ravno prav zabaven, ravno prav vroč...

Mogoče bi lahko bil Pag malo bližje domu, glede na to, da je Evi kar hitro slabo in da je reva vse do cilja (na našo in predvsem njeno srečo) zavračala hrano in pila samo vodo. Pa še to je v treh rundah izbruhala. Ampak tudi to smo preživeli.
Skratka, imeli smo se fajn, družba je bila fina (mi 3je, babi in čez nekaj dni še dedi ter Boštjan).
Slike pa naj povedo svoje:

Ko sem jo vzela iz tople postelje, se je prebudila in na uho sem ji šepnila, da lahko nazaj zaspi in da se peljemo na morje. Neštetokrat je napol speča ponovila :"Na morje gremo. Bom plavala. Me bo ati vrgel v vodo, pa bojo vse ribe zbežale." Na avtocesti pa jo je zmanjkalo.

Po (mislim da) petih urah smo prispeli do trajekta.
Do vkrcanja se je vila dolga kolona, ki se je prav hitro krajšala.

Ko smo prispeli, smo se najprej razkomotili, kulturno odspali dve kitici, se najedli in seveda popedenali za na plažo. Nekaterim se je že prav mudilo ;-)))

Naš teritorij, kjer ni bilo nikoli vrveža.

Pogled na drugo stran pomola.

Utrinek dogajanja v vodi. Babi pa neumorno plava...

Voda utrudi še tako aktivne...

Fantje so si dopoldneve popestrili z ribolovom.

Eva pa je pazila na ulov.

Ribic se je nabralo za eno kosilo...

"Lepše", oziroma bolj dobre so zgledale pečene.

Najbolj neučakana...
Res so bile zelo okusne.

Po kosilu paše počitek (napeta pravljica in risanke).

Obvezen večerni izlet v mesto Novalja in sladkanje s sladoledom (beri: mazanje).

Najboljše pravljice za lahko noč je pripovedoval Boštjan.

25 MESECEV

2009-08-11T17:56:00.003+02:00

Se mi zdi, da smo komaj upihnili drugo svečko, pa je mesec že naokoli.
Ne vem koliko se ni spremenilo v mesecu dni (zdaj, ko smo že veliki).
Še vedno je navihana, razigrana, radovedna in hvala bogu zdrava.
100% še nismo brez pleničk, uporabljamo jih za spanje ali kakšna daljša potepanja po trgovinah.
Ima svojo prvo simpatijo, to je sosedov 12-letni fant Alen, ki zelo dobro igra na harmoniko
in to je, mislim da glavni razlog, da jo je osvojil.
Ko pride na obisk njena lička postanejo rdeča, zdi se, da ji je nerodno in da hkrati plava v oblakih.
Človek ne more verjet, da se to lahko dogaja že takim punčkam.
Sicer pa se bliža dan, ko bo 1. zares vstopila v vrtec in upam, da ne bo večjih težav.

Kristjana velikokrat "nafehta" za en krog...in seveda zelo uživa.

Delovne navade pridobiva že zdaj...

V VRTCU 3.

2009-08-10T14:00:00.006+02:00

Hja, mami je spet na dopustu, z Evo sva se namenili proti Celju in seveda sva jo švrknili v vrtec. Tako, mimogrede. Tokrat sta se nama pridružila Tina in Vid, ki bo tako kot Eva, septembra začel obiskovati vrtec. Vse kaže na to, da se zna zgoditi, da bosta z Evo celo v isti skupini.
Poglejte ju, korenjaka:

Drug drugega sta peljala v svet norčij...

Vse megleno, ker sta bila zelo hitra pri guganju...

Uživancija na igrišču...

Naj se vrtiiiii, vrtiiiiii...

Še kdaj, sicer pa obilo užitkov potem, ko bo šlo zares...

LETO JE NAOKOLI...

2009-08-08T10:08:00.000+02:00

...in nekdo je spet praznoval. Tokrat Andrej in sicer svoj 34. rojstni dan (jao, to so pa že leta ;-)). Janko nikoli ne dela razlik, zato je tudi tokrat poskrbel za sladkanje.

Le koga že srbijo prsti???

Aha, glej jo tičico. Od kod se ji jemlje želja po sladkem ne vem.
Zdaj pa že vi veste, da čokolada in Eva ne gresta skupaj...

Kakorkoli, bila je odlična...S skupnimi močmi jo je zmanjkalo. Dedi in babi sta tudi tokrat poskrbela za presenečenje, saj sta pripravila piknik...
Andrej, vse naj naj...

PA SMO ŠLI...

2009-07-25T09:04:00.001+02:00

...proti Mariboru, v ELeclerc. Zakaj? Zato, da smo zapravili nekaj evrčkov .
Ker je Eva fanica trampolinov, sva se odločila, da bo to najino darilo za njen rojstni dan.
Bolje pozno kot nikoli ;-))).

Ko sva ji zjutraj povedala po kaj gremo v MB, ni bilo slišati drugega kot juhuhuhuhu.
Gremooo, da bom skakala, tak ko Kristjan pa Klara.
Komaj smo ga dobili, ker je menda nenormalno povpraševanje. To zdaj ni pomembno.
Mi ga imamo in je že sestavljen na dvorišču pred hišo in že testiran,
še preden je bil postavljen na svoje mesto.

Na položaju...v ospredju pa je gugalnica, ki jo je dobila že pred časom (tudi zelo uporabna). Itak...

Še v fazi sestavljanja (oziroma napenjanja zaščitne mreže), ko ga je že mogla testirati.
Eva uživaj...

MMM, SPET KOPANJE...

2009-07-24T14:36:00.003+02:00

...in spet v Laškem. Tja gremo najraje, ker je zmeraj fajn, ker ni nikoli pretirane gneče in ker je blizu. Nenormalna vročina, željni ohladitve, sprostitve in zabave smo se popoldne odpravili dogodivščinam naproti. Še prej sva z Evo švrknili v trgovino po rokavčke in skupaj z novim Fredovim obročem smo jih seveda krstili.

Izkazalo se je, da se je nakup splačal...Na morju ga nismo mogli preizkusiti, ker je bila premrzla voda. Upam, da ga bomo v drugo lahko.
Aaaaaaaaaa, sva ves čas poslušala, ker je bilo tako fajn...

Aaaaaaa...

Preizkusili smo tudi rokavčke - odlično...

Nadvse zanimivo...

Seveda sva bila spet kar nekajkrat pečena na toboganu (da ne bo pomote, bilo nama je v veselje), kar nekaj časa pa smo se zadržali tudi v otroškem bazenu, kjer ji veliki kit še vedno ni všeč, všeč pa ji je bil tobogan, na katerega je sama plezala, se spuščala, potunkala, smejala...

DVA VELIKA OTROKA...

2009-07-18T14:13:00.000+02:00

...sta si spet malo privoščila. Prejšnji torek sva po res dolgem času zašla v Planet Tuš z namenom, da si ogledava nadvse hvaljeno risanko Ledena doba 3, ki je sinhronizirana in predvajana v obliki 3D. Nikoli še nisem gledala filma v 3D obliki, pa sva rekla zakaj ne. Kot ponavadi sva v kino prišla zadnji hip in ker nisva rezervirala kart, sva ostala brez njih. Nisva pa ostala brez filma, saj je 15 min kasneje igrala komedija Prekrokana noč, ob kateri sva se do srca nasmejala in na koncu rekla, da sreča, da nisva dobila kart za risanko. Ampak ni mi dalo miru, zato sva danes odšla še 1x v kino in si končno pogledala Ledeno dobo 3, ki tudi ni bila slaba. Pred filmom sva se seveda mogla fotknit s temi vesoljskimi naočniki...

hahahaha...

2. SVEČKA

2009-07-11T13:52:00.013+02:00

Naša bejbika...

Danes smo s skupnimi močmi sorodnikov in prjateljev upihnili drugo svečko.

Ne morem verjet, da je minilo že 24 mesecev, odkar smo se začeli navajati drug na drugega,
odkar govorimo v množini, odkar se svet drugače vrti, odkar je še lepše kot je bilo prej,
odkar je bolj zanimivo in popolno,...
Dve leti nazaj je bila sobota, 14.7., ko smo prišli iz porodnišnice, danes pa se že skupaj spuščamo po toboganu, gugamo na gugalnicah, skačemo po trampolinu, lovimo, smejimo, do onemoglosti pogovarjamo, dober mesec popolnima izgovarjamo črko R, znamo zapeti ne vem koliko pesmic, skoraj cel dan (razen med spanjem) preživimo brez pleničke,
samostojno jemo in še in še. Skratka imamo se krasno.
Prav danes pa smo praznovali. Poleg Evinega rojstnega dne, tudi Andrejevo odlično zaključeno šolanje. Vse skupaj je bilo pripravljeno v prvi vrsti za otroke, ki jih ni manjkalo. Boštjana smo poprosili, da nam je dal za eno sobotno popoldne v "najem" svojo teraso s pripomočki za peko in pa seveda zelenico polno igral, na katerih so otroci trošili svojo energijo. Imeli smo se lepo, vreme nam je služilo, več pa naj povedo fotografije.

Duda (kolegica) je bila seveda namenjena Evi,
tale zraven pa Andreju za uspešen zaključek šolanja.

Ena familijarna za spomin...

Diplomant...

Otroška druščina, ki je 3x zapela Vse najboljše (Eva pa zelo uživala).

Darilo, ki sta ga kupila babi in dedi (harmonika je bila Evina veliiika želja).

Če bi bili trije, bi bili TRIO-ADIO.

Veselje v trampolinu za male in velike...

PRIPRAVE...

2009-07-10T12:58:00.002+02:00

...na avgustovski dopust.

Afna in pol...

PIVO IN CVETJE 2009

2009-07-10T10:31:00.005+02:00

Nihče od naju ne ve, kdaj je bil na zadnje v Laškem, na omenjeni prireditvi.

"Žal" skupaj nisva bila še nikoli. Letos sem pa slučajno zasledila kaj približno se bo dogajalo in izrazila željo, da si v živo želim videti Siddharto. In moja želja je bila uslišana.
Ura je bila nekaj čez sedem, ko sva Evo "dostavila" k babiju in dediju v varstvo (ne vem kdo je bil bolj vesel, Eva al babi in dedi), mi2 pa sva jo ucvrla najprej na en hamburger, potem pa v Laško. Takrat logično ni bilo še nobene gneče, zato sva v miru parkirala in se sprehodila po prepletenih ulicah. Potem je bila ura osem, pa devet, pa deset, ko Siddharte še vedno ni bilo na odru, zato sva odšla do Glavnega trga, kjer sem, vsaj jaz, spet uživala ob petju Jana Plestenjaka. Ko je le-ta zaključil, sva odšla nazaj na Trubarjevo avenijo, kjer se je že dogajalo na polno. Nama pa tudi.
Bilo je fajn, tako za možgane dat na off. Še kdaj...
Nekaj dokaznih fotk, ki seveda niso najboljše kvalitete, a kljub vsemu nekaj za spomin:

Takole, od daleč sva opazovala prave strokovnjake...

KRK 2009 (24.6. - 28.6.)

2009-07-08T16:28:00.020+02:00

Ker gremo letos šele v drugi polovici avgusta "zares" na morje,

sva se odločila, da bi že prej, za pokušino odšli za par dni - nekam.
Kaj hitro je padla odločitev, da gremo na Krk. Andrej je malo poklikal po netu in našel,
recimo da primeren apartma, ki je bil ne daleč od plaže in ne najdražji.
Za kraj Šilo ni slišal še nihče od naju, a kljub temu sva rekla da.
Bilo je fajn, še bomo šli prav tja.
Sicer pa, slikovnega materiala ni malo, zato:

Nekje tri ure vožnje z vmesnim postankom in prišli smo do mini mesta, skozi katerega pelje ena cesta. Mirno okolje, naravnost za nas. Na sliki Krški most (včasih Titov), po katerem sem se nazadnje peljala pred devetimi leti, ko sem šla v kolonijo v Baško kot vzgojiteljica. Potem je hiša, v kateri smo prespali štiri noči, naš apartma je bil drugi, čisto spodaj (praktično, ker smo vso prtljago spokali čez balkon). Tale nadstrešek, je pa mirni kotiček, kjer sva z Andrejem ob dobri kapljici poklepetala.
Naš teritorij, ki nam je dal pozitivni prvi odtis.
Mini plaža, ki je ponujala vse kar smo potrebovali
(kamenčke, mivko, sonček in vodo, ki bi lahko imela kakšno stopinjo več).
Eva je vsak dan pripravljena, opremljena odšla "na morje", kot je sama rekla. Ni ji bilo všeč, če je obuta hodila po pesku, ker jo je pikalo, zato jo je babi z veseljem nesla.

In potem se je začelo. Neumorna, sproščena igra. Sama ali v družbi otrok, ki si jih je ekspresno našla. Včasih nam je bilo malo nerodno, ampak taki so otroci, vsaj večina. Na teh fotkah so bili madžari,...

...tu se je pridružila čehom.

Nastali pa so tudi "gradovi", ki smo jih naredili mi. Krasno kajne???

Odplavali in pomahali v pozdrav.

Evin najljubši prijatelj Tim, ki je bil za spremembo iz Slovenije ;-)
Vsak dan sta se poiskala in klepetala, se skupaj igrala, pa tudi malicala.
On je oboževalec skupine Big Foot Mama in večkrat na dan ji je zapel pesem Nisem več s tabo. Še nekaj dni doma smo poslušali vse kar se je dogajalo s Timom in peli omenjeno pesem. Še danes, če jo vprašaš katero skupino posluša Tim, je odgovor pravilen.

Uživačica.

V soboto zjutraj se nam je pridružil dedi, ki ga je Eva zelo pogrešala. Dan ji je popestril z morskim ježkom, ki jih daleč stran od obale ni manjkalo.

Po napornem plavanju zapaše kapljica pivota (brez alkohola, da ne bo pomote) in dobra knjiga z božično vsebino ?!?

Pol pa itak padeš dol...

Za spomin na sprehode...
Navajanje na sladoled. Želja po njem je bila velika, kot da bi bila ne vem kak jedec sladoleda. Na koncu se je stopil ali pa ga je pojedel kdo drug.

To je to. Kot sem že omenila, bilo je fajn. Upajmo, da bo tudi avgusta vsaj tako, pa da bi bilo ozračje malo bolj podobno poletnemu.

ADRENALIN

2009-06-23T13:16:00.005+02:00

Kristjan in Klara sta od Boštjana dobila za rojstni dan in pridnost v šoli in vrtcu presenečenje.

Krasnega štirikolesnika, ki sta ga bila neznansko vesela,
verjetno pa so se ga razveselili vsi sosedovi otroci...
Ko ga je Eva zagledala, se ji je naježila dlaka.
Začela je na ves glas vpiti:" Pelala, Eva se bi tud pelala. Prosiiiim."

Brez besed...

PACKANJE...

2009-06-23T13:13:00.002+02:00

Še kar dežuje in otroka je treba nekako zaposliti.

Tole ji je vedno v užitek:

...in zakaj ne bi pacala...

DEŽEVNO JUTRO...

2009-06-20T10:35:00.002+02:00

...ko zapaše malo poležavati in pogledati risanko ali dve.

PETKOVO POPOLDNE

2009-06-19T10:29:00.000+02:00

Pia in Mai sta ponoči že odhitela na morje, zato sta nam prišla reči adijo.

Seveda smo se mogli še malo pigrati, nasmejati...

Najmlajši korenjak.

Cukrčki...

Smeh je pol zdravja...HaHaHaHa...

PRIPRAVE NA MORJE

2009-06-18T10:01:00.001+02:00

Če se človek boji vode in gre na morje ni najboljše.
Torej, treba se je počasi navajati na močenje...

Čas poletne obutve je tukaj.
Treba je urediti tudi otroška stopala (ki so tako ali drugače neskončno cart).

LALALALALA...

2009-06-17T09:51:00.002+02:00

OD 1 DO 10...

2009-06-16T23:39:00.001+02:00

... je enostavno preštet.
To zna že kar nekaj časa.

PIKNIK

2009-06-13T23:30:00.000+02:00

Bil je eden od piknikov, ki jih v tem času ne manjka. Bili smo pri Andrejevem stricu, v ožjem družinskem krogu. Po dolgem času je bila "žlahta" na kupu. Odrasli klepetali, otroci uživali...

Po naporni igri je zapasala bedrca...
Najmlajša sorodnika (njuna očeta sta bratranca).

Eva in Jaka v prtljažniku.

23 MESECEV

2009-06-11T23:10:00.002+02:00

To je najina sreča pri 23. mesecih. Posnetek pove vse.
Ni dneva brez nenehnega klepetanja, petja pesmic, uživanja v vodi (tako ali drugače).
Vse pogosteje izgovarja črko R, malo jo matrajo Ž-ji, Č-ji in Š-ji. Njen rekordno dolgi stavek je bil sestavljen iz osmih besed. Lahko rečem, da je že v fazi zakajčka, ker je vse pogosteje:"Kaj je to, kaj je ono, no povejte kaj je to,..." Večkrat je že brez pleničke in najraje gre kakat ali lulat v šoljko. Za to si vedno vzame dovolj časa. Pravi takole: "Reklame bom gledala. Kaj kej majo?" Obožuje potepanje in pico v Boniti. Trenutno se najbolj veseli morja
(jaz tudi). Pravi, da gre na Krk, pol pa še na Pag. Soraj vsak večer Andreja okupira z glasbenimi željami na You Tubu (Kuža pazi, Mi gremo pa na morje, Žvame pape - to je neka švedska pesmica, Na kmetiji je lepo). Zelo rada gleda star slovenski film Sreča na vrvici.
Ona mu pravi Kuža na vrvici. Sobotno dopoldne je ponavadi rezervirano za Krteka Črteka in njegove dogodivščine, nedeljska jutra pa vsekakor za Živ Žav.
Jedi, ki so najpogosteje na njenem jedilniku so: čokolino, tople kumare, "tople" hrenovke, špinača s pire krompirjem, pečen krompir, poheci (ocvrta perutnina), testenine,
pečene ribe (te neskončno obožuje).
Skratka. Še vedno je pridna, ubogljiva, crtljiva,...
Povprečen otrok, a za naju nekaj posebnega.

PA JE KONEC

2009-06-09T22:32:00.000+02:00

Kaj čem dolgovezit. Andrej je diplomiral in to pomeni, da je konec šolskih obveznosti. Hvala bogu. Konec učenja, živčkanja pred izpiti, voženj v Celje. Študij ob delu ni prijeten za študenta, niti za domače. Če pa vmes dobiš še naraščaj, je vse toliko bolj začinjeno. Sreča je bila ta, da je bil tako priden in je vse obveznosti opravil v prvem roku.

Kakorkoli, vse je za nami. Dobili smo inženirja mehatronike.
Bravooo...

Pred odhodom na zagovor...živčki delajo na polno ;-)))

Med samim zagovorom.

Komisija...mentor, predsednik komisije in član.

Po končanem zagovoru, mu je mentor podaril rožco in mu čestital.

Za spomin...

Najbolj pridni...Prvi štirje diplomanti...čestitke!

LILI...

2009-06-06T14:40:00.000+02:00

...je naš nov družinski član.

To krasno, igrivo, pridno, črno, puhasto kepico nam je podarila Andrejeva sodelavka.
Lili, kot jo je poimenovala Eva, je v največje veselje prav njej.

Da se slučajno Lili ne bi počutila osamljene ;-)))

Tu se je Eva spraševala kako bi zlezla k njej v košaro.

Končno se je je znebila in se predala sproščeni igri.

Utrujena zaspala. Slišite kako prede?

NEKAJ KAR TAKO...

2009-06-05T14:18:00.000+02:00

To so fotke, ki so nastale mimogrede, ob priložnosti. In takih fotk je mnooogo.

Naj vam jih nekaj pokažemo.
Vse so nastale pri babiju in dediju s pomočjo mobilnega telefona,
zato so mogoče malo manj kvalitetne.
Kakorkoli.

Na dopoldanskem sprehodu s punčko Nino...

Na potepiji pri sosedih...

Mmmm, igra z vodo...

"Kaj me gledate? Malo mi je nerodno,
sam dudike so tolk fajne za pocuclat!"

Njami, gozdne jagode...

Ni ga čez osvežilni sladoled...
Na koncu ga običajno poje mami ;-)))
Saj veste, sladkarije niso Evina strast.

Jeeej, pikasta gugalnica je zakon.

Dedijevi cokli so pa zelo na kamot...

Rabutanje češenj je zelo zanimivo.

Sem pogumna, kajne?!

Najslajše so tiste, ki si jih sam natrgaš iz drevesa.

Dopoldanska malica...

To pa je na obisku v Velenju,
kamor je Eva odšla na praznovanje rojstnega dne brez mamice in atija.
Važička.

Pika na i je bila vožnja z vlakom Velenje-Celje.
Babi in dedi sta najboljša, ker znata vsak izlet začiniti s presenečenjem.
Nepozabna prva izkušnja vožnje z javnim prevozom...