PRESENEČENJE

Zelo rada imam presenečenja in moj Andrej to dobro ve, zato velikokrat poskrbi zanje.
Tudi danes ni pozabil name.
Dopoldne res nismo bili skupaj, ker je imel veliko dela za šolo (za tiste, ki ne veste - študira ob delu) in sva jo z Evo že prej mahnile k mojim staršem. Popoldne je prišel za nama. S presenečenjem. Kupil je dve kino vstopnici. Eno zame in drugo za mojo mami. Ob 18. uri sva šli v kino in si ogledali film z naslovom Juno. Juno je bil glavni avtsajderski film letošnjih oskarjev, ki je dobil nominacijo celo v kategoriji najboljšega filma leta. Zgodba govori o šestnajstletni Juno, ki ugotovi, da je noseča in ... Takemu filmu jaz pravim film za odklop možganov,
ko ni potrebno razmišljati in ko se človek sprosti.
Andrej in moj ati sta ob najini odsotnosti skrbela za Evo.
Ker sva za popotnico dobili še nekaj eurov, sva si po filmu privoščili še en čvek ob tortici.
Andrej hvala!

DOPUST?!?!?!?!???

Danes sem se vprašala zakaj se temu reče dopust zato, ker imamo že nekaj dni in noči malo popestrenih. Vam opišem čez nekaj vrstic. Do besede dopust sem namreč prišla zato, ker sem slučajno zašla na spletno stran CSD (Center za socialno delo) in pogledala kdaj nam bodo nakazali "štipendijo". Pa so mi v oči skočile besede dopust za nego in varstvo otroka. A temu se reče dopust? Na tem dopustu človek presneto gara. Vsaj te dni me ima, da tako razmišljam, ker je pa res mal naporno. Pa še vreme se je tako izjalovilo, da se ne da it za daljši čas na zrak, ker moji bebici zmrzujejo roke in nos. No, glede "dopusta". Seveda sem na dopustu. Na tekem malo daljšem in lahko bi se mu reklo delovni dopust. Vsak dan je treba delati nadure, da o nočnih izmenah ne govorimo. Tale center se vsak mesec zmoti pri obračunu. Kaj ne vedo, da je potrebno nadure plačati in da je nočno delo plačano 200%? Malo za šalo. Upam, da se je kdo vsaj malo nasmehnil mojemu besedičenju. To je bil moj glavni namen.

Drugače pa naša Eva že dva dni boleha za srednje težko obliko tečnobe. Podobno kot pri gripi tudi tukaj sodobna medicina nima zdravila, ki bi bilo primerno za otroke. Stanje je najhujše med enajsto in petnajsto uro. Ponovi se nekje ob polnoči in traja tja do ene ure zjutraj. Zakaj takrat, nimam pojma.

Sicer se imamo še vedno prav fino.

Za konec bom citirala eno mamico, ki je na svojem blogu zapisala naslednje besede (prej je malo pojamrala, za konec pa napisala nekaj lepega):
"Zakaj še vztrajam? Ker se mojih 50% vloženih genov iz dneva v dan bolj plemeniti. In že zdaj sem najbogatejši človek na svetu!"
A ni to krasna izjava? Pod njo se takoj podpišem!!!