In sedaj najina deklica ni več "najstnica" ;-)
Drugič okrogla obmesečnica.
Kaj naj rečem. Zelo sva ponosna na najino zdravo, pridno, živahno, "brihtno", crtljivo, redkokdaj trmasto, pogostokrat ubogljivo čvekuljo.
Vsak dan posebej je poseben. Čas, ko smo skupaj skušamo izkoristiti kar se da in takrat se nemalokrat od srca nasmejimo.
Tu se je zabavala, ko se je gugala s svojim prijateljem. V smeh jo je spravljal ati.
V tem postu bom pripisala še dogajanje v posvetovalnici, ki jo je Eva imela 3. 3. 2009.
Ko sva prišli do sestre, je bilo še zanimivo. Evi je ponudila pisane lesene kocke, ki jih je po navodilih postavila v stolp in ga tudi podrla. Ko je sestavljala stolp, je zraven poimenovala barve (rdeča, zelena, rumena). Po opravljeni prvi nalogi, je v roke dobila malega dojenčka, ki ga je z veseljem nahranila (dala mu je mini flaško mleka). Po hranjenju ga je pocartala in dala spat. Tretja naloga pa so bile minijaturne sličice živali (muca, pes, konj, ptica) in slikica človeka (strica). Vse je seveda na hitro poimenovala. Potem jo je sestra vpr. kdo od teh živali laja, kdo mijavka, kdo leta po zraku...Nič lažjega... Po opravljenih nalogah jo je še stehtala (10 kg) in izmerila višino (83 cm). V drugem prostoru, kjer je Evo čakala zdravnica, pa ni bilo več zelo zanimivo. Na hitro jo je pregledala, ugotovila, da je vse ok, da je zdrava in da si zasluži "čebelo", kot temu pravi ona. Takrat je bilo malo nejevolje in joka, ampak ker sva hitro zapustili ordinacijo, je bilo vse ok.
Najbolj je bila vesela dogajanja po posvetovalnici. Eva, babi in jaz smo si privoščile pico v Boniti, kamor Eva zelo rada "zahaja". Bilo je njami (olivie -olive, jajčka, dodatno naročen pečen krompirček in gosti sok s slamico).
Sicer pa je recimo nekaj novega to, da mimoidočega pozdravi (pogoj je simpatičnost), če doma kdo kihne, mu reče na zdravje.
Drugič okrogla obmesečnica.
Kaj naj rečem. Zelo sva ponosna na najino zdravo, pridno, živahno, "brihtno", crtljivo, redkokdaj trmasto, pogostokrat ubogljivo čvekuljo.
Vsak dan posebej je poseben. Čas, ko smo skupaj skušamo izkoristiti kar se da in takrat se nemalokrat od srca nasmejimo.
Tu se je zabavala, ko se je gugala s svojim prijateljem. V smeh jo je spravljal ati.
V tem postu bom pripisala še dogajanje v posvetovalnici, ki jo je Eva imela 3. 3. 2009.
Ko sva prišli do sestre, je bilo še zanimivo. Evi je ponudila pisane lesene kocke, ki jih je po navodilih postavila v stolp in ga tudi podrla. Ko je sestavljala stolp, je zraven poimenovala barve (rdeča, zelena, rumena). Po opravljeni prvi nalogi, je v roke dobila malega dojenčka, ki ga je z veseljem nahranila (dala mu je mini flaško mleka). Po hranjenju ga je pocartala in dala spat. Tretja naloga pa so bile minijaturne sličice živali (muca, pes, konj, ptica) in slikica človeka (strica). Vse je seveda na hitro poimenovala. Potem jo je sestra vpr. kdo od teh živali laja, kdo mijavka, kdo leta po zraku...Nič lažjega... Po opravljenih nalogah jo je še stehtala (10 kg) in izmerila višino (83 cm). V drugem prostoru, kjer je Evo čakala zdravnica, pa ni bilo več zelo zanimivo. Na hitro jo je pregledala, ugotovila, da je vse ok, da je zdrava in da si zasluži "čebelo", kot temu pravi ona. Takrat je bilo malo nejevolje in joka, ampak ker sva hitro zapustili ordinacijo, je bilo vse ok.
Najbolj je bila vesela dogajanja po posvetovalnici. Eva, babi in jaz smo si privoščile pico v Boniti, kamor Eva zelo rada "zahaja". Bilo je njami (olivie -olive, jajčka, dodatno naročen pečen krompirček in gosti sok s slamico).
Sicer pa je recimo nekaj novega to, da mimoidočega pozdravi (pogoj je simpatičnost), če doma kdo kihne, mu reče na zdravje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar