Tako sem zanemarila tale naš blog, da mi je kar malo nerodno. Včasih ni bilo ideje, včasih časa, včasih volje, včasih...
Če se strinjate, bi v tem postu združila vse kar se je med tem časom zgodilo. Verjemite, da je gradiva kar nekaj. Imam na kratko zabeleženo na plonkiču, da česa ne pozabim. Pa začnimo.
- Ravno danes, 26.4., je naš avto star 3 mesece in pol. Krasno se je voziti z njim in v njem. Z Andrejem sva se za nakup odločila na hitrico in ni nama žal. Smo lastniki Renault Scenica - Sky. Grega hvala za informacijo. Za sabo ima že kar nekaj kilometrov (zato ga pa imamo), ki sem jih opravila pretežno jaz. To čast imam predvsem zato, ker je v njem avtosedež in z Evo se veliko prevoziva. Ja, odkar imamo nov avto, se Eva vozi v avtosedežu. V avtu se nikoli ni rada vozila, v jajčki pa spolh ne, ker ji najbrž vzvratna vožnja ni odgovarjala. Sedaj so vožnje mirnejše in zabavnejše.
- Postali smo lastniki novega vozička. Pri nakupu prvega se nisem nič kaj poglabljala, zato sem želela novega. Bolj uporabnega, udobnejšega, novejšega... Zapeljali smo se tudi v Graz, misleč da bo več izbire. Zmotili smo se. Voziček smo kupili pri nas. Odločili smo se za Quinny Buzza. Men je fajni, sem zadovoljna z nakupom. Je lahko vodljiv, lahek, da o sestavljanju in razstavljanju ne govorimo. Vse to je možno opravit z eno roko, kar je meni pomembno. Povrh vsega pa še mal bol nobl zgleda kot je tisti prvi. Eva se v njem nekoliko raje vozi.
- 11.3. je Eva dopolnila osem mesecev in 11.4. jih je dopolnila že devet (kar je logično). Prava bejba je že. Hodi še ne, plazi se ne, se pa zadnje dni strogo postavlja na noge in protestira, če jo kdo želi posesti. Ugotovila je, da ima noge in da lahko le te izmenično premika. Torej, treba je v trgovino po primerno obutev. Po novem spi na trebuhu, kar nekje do osmega meseca nikoli ni. Dojiva se 1x-2x na dan, drugače je vse, razen stročnic in agrumov. Je lastnica petih zobkov. Spodnja dva sta zrasla v osmem mesecu, zgornji trije pa pred nekaj dnevi.. Noči še vedno nismo prespali, a nam gre na boljše. Pove že kar nekaj besed, ki se dajo razvozlat. To so ata, mama, teta, dedi, lili. Ko zagleda psa, dela wow-wow. Ko vidi kravo dela buuu. Ko vidi petelina, dela kiki. Včasih, če je dobre volje, da pa-pa. Ko želi na zrak, gleda proti vratom in govori nen. Če želi dat v usta neprimerne predmete, jo opozorimo, da je to blek in ona takoj ponovi z medmetom e-ek. Včasih je kdo deležen tudi poljubčka. Samostojno sedi in ob opori skuša dvigniti tazadno. Je pravi dobrovoljček, veliko se smeje. Da ne bo pomote, še vedno ve kako se joče :-).
- Velikonočni prazniki so za nami. Pirhov letos še ni iskala, jo je pa zajček kljub temu obdaril. Postala je lastnica dveh gugalnic, torej bo lahko imela eno doma in drugo pri babici, nekaj oblačil, igrač, Frutkov...
To je ena od gugalnic. V rokah pa Eva drži šopek, ki mi ga je podarila za materinski dan.
- 15.3. smo praznovali Klarin rojstni dan (Klara je hči moje sestrične). Ravno takrat je imela Eva malo vročine in nahoda. Vseeno se je za kratek čas udeležila praznovanja, ker neznansko uživa v družbi otrok. Nastala je tudi fotka s prababico.
Ko se je odpravljala na Klarin rojstni dan...
Skupinska fotka s prababico, ki bo letos praznovala 87. rojstni dan.
- Bili smo na dopustu. Ja, privoščili smo si, oziroma so si (kasneje obrazložim) teden dni čofotanja v bazenih, v Atomskih toplicah. Eva je neznansko uživala, saj ima že od rojstva zelo rada vodo. Zadnja dva dni je malo kašljala, zato smo četrtkovo popoldne namenili izletu v Olimje. Ogledali smo si samostan, čokoladnico, Jelenov greben (predvsem jelenčke), pa tudi v vas čarovnic smo šli. Sicer pa poglejte fotke...
To smo mi...
S sabo smo imeli kar nekaj igrač, a zanimivejše so bile tiste od drugih otrok.
Tako je na ležalniku oddremala in se pripravila za naslednjo rundico čofotanja.
Samostanska cerkev v Olimju.
Mmm, čokoladnica.
Zabavanje v apartmaju.
Poležavanje po večerji, oziroma pred spanjem.
- Zakaj sem napisala so si privoščili čofotanje. Zato, ker sem šla delat. Ja, v službo sem začela hodit. Saj še sama ne morem verjet. Vse se je odvijalo zelo ekspresno. Za tiste, ki ne veste. Sem vzgojiteljica in preden sem zanosila, sem delala v vrtcu kot pomočnica. Bila sem zaposlena za določen čas in ko mi je med porodniško potekla pogodba, sem dobila delovno knjigo. Bil je petek, 14.3., ko je zazvonil telefon. Bila je bivša sodelavka. V imenu večih me je poklicala in povedala, da se 1.4. odpre nova skupina otrok in da iščejo vzgojiteljico. Zgrabilo me je v želodcu. Bila sem zbegana. Kaj mi je storiti? Naj se prijavim in tako odpovem dvema mesecema porodniške in poletnim počitnicam? Hkrati pa so mi po glavi rojili stavki: kaj sploh razmišljaš, bodi vesela, da se ti je ponudila priložnost. Glede varstva za Evo ni skrbi, ker je bilo že prej v planu, da jo bo pazila moja mami. Tako sem se odločila in v ponedeljek 17.3. odšla v vrtec k ravnateljici. V petek me je poklicala, da sem bila izbrana in da imam v sredo z njo sestanek, da se zmeniva glede roditeljskega sestanka, da spoznam pomočnico... V ponedeljek 31.3. sem imela svoj prvi samostojni sestanek za starše, v torek 1.4. pa so prišli že "moji" malčki na uvajanje. Tako. Pa se je začelo. Prvi teden je bil dokaj naporen. Vozila sem se iz Atomskih toplic in cesta se je nenormalno vlekla. Pa dobro. Preživeli smo, kljub temu je bilo lepo. Pomembno je, da je Eva uživala. Itak so bili ves čas ob njej ati, babi in dedi.
