ATI IN MAMI...

... sva si nekaj časa nazaj privoščila vsak svoj dan čisto zase.

Ati se je 24. 2. udeležil nogometne tekme v Italiji.
V ligi prvakov sta se pomerila Manchester United in Inter.

S prijatelji pred samim dogodkom.
Eden od stebrov, po katerem se vzpneš na tribuno.
Tik pred začetkom tekme.
Razgled...

7. 3. 2009 pa sem si mami privoščila koncert Jana Plestenjaka, ki je bil v Celju.
Doživela sem ga s "taboljšimi" sodelavkami.
Seveda se je vse zavleklo do nekje sredi noči, a bilo je super.

Dve izmed mnogih.

VELIK VODE

Mami in ati, oziroma babi in dedi, sta imela v Velenju pred dobrim tednom pri sorodnikih "delovne obveznosti" (beri obrezovanje trte) in z Evo sva se prištulili k potepanju, ker je bil Andrej v šoli. Odšli sva z namenom, da se bova sprehajali okoli velenjskega jezera, kjer je naselje hišk Kinta Kunte. Eva je bila nadvse navdušena, ker se je peljala z dedijevim rumenim avtom in je celo pot ponavljala: "V Velenje gledat velik vode, pa labode, pa račke tud." Dan je bil zadovoljivo lep, če bi posijalo malo sončka, bi bilo še lepše. Kakorkoli, bilo je fajn, Evi je bilo zelo všeč, ker še teden dni po potepanju kar podoživlja preživeto.

Veliiiiiiiiiik vode...

Metanje kamenčkov v vodo.

Teta Marija (mamičina)...

20 MESECEV

In sedaj najina deklica ni več "najstnica" ;-)
Drugič okrogla obmesečnica.
Kaj naj rečem. Zelo sva ponosna na najino zdravo, pridno, živahno, "brihtno", crtljivo, redkokdaj trmasto, pogostokrat ubogljivo čvekuljo.
Vsak dan posebej je poseben. Čas, ko smo skupaj skušamo izkoristiti kar se da in takrat se nemalokrat od srca nasmejimo.


Tu se je zabavala, ko se je gugala s svojim prijateljem. V smeh jo je spravljal ati.

V tem postu bom pripisala še dogajanje v posvetovalnici, ki jo je Eva imela 3. 3. 2009.
Ko sva prišli do sestre, je bilo še zanimivo. Evi je ponudila pisane lesene kocke, ki jih je po navodilih postavila v stolp in ga tudi podrla. Ko je sestavljala stolp, je zraven poimenovala barve (rdeča, zelena, rumena). Po opravljeni prvi nalogi, je v roke dobila malega dojenčka, ki ga je z veseljem nahranila (dala mu je mini flaško mleka). Po hranjenju ga je pocartala in dala spat. Tretja naloga pa so bile minijaturne sličice živali (muca, pes, konj, ptica) in slikica človeka (strica). Vse je seveda na hitro poimenovala. Potem jo je sestra vpr. kdo od teh živali laja, kdo mijavka, kdo leta po zraku...Nič lažjega... Po opravljenih nalogah jo je še stehtala (10 kg) in izmerila višino (83 cm). V drugem prostoru, kjer je Evo čakala zdravnica, pa ni bilo več zelo zanimivo. Na hitro jo je pregledala, ugotovila, da je vse ok, da je zdrava in da si zasluži "čebelo", kot temu pravi ona. Takrat je bilo malo nejevolje in joka, ampak ker sva hitro zapustili ordinacijo, je bilo vse ok.
Najbolj je bila vesela dogajanja po posvetovalnici. Eva, babi in jaz smo si privoščile pico v Boniti, kamor Eva zelo rada "zahaja". Bilo je njami (olivie -olive, jajčka, dodatno naročen pečen krompirček in gosti sok s slamico).

Sicer pa je recimo nekaj novega to, da mimoidočega pozdravi (pogoj je simpatičnost), če doma kdo kihne, mu reče na zdravje.