Proti večeru smo se napokali v avto in peljali k babiju in dediju.
Ob klepetu in dobri kapljici smo povečerjali. Moja malenkost je pripravila brancina s tisoč začimbami in zelenjavo, "skrbno" zavitega v folijo.
Ob klepetu in dobri kapljici smo povečerjali. Moja malenkost je pripravila brancina s tisoč začimbami in zelenjavo, "skrbno" zavitega v folijo.
Ko smo se napapcali, smo se toplo oblekli in se odpravili k sosedom (kot vsako leto), kjer je bila že zbrana dobra, tradicionalna družba. Klepetali, smejali, uživali, peli, plesali, grizljali in nazdravljali smo vse tja do pol druge ure ponoči. Vsako uro smo se šli ven predihat in v zrak spustit nekaj evrčkov (beri raket), ki so bile v največje veselje prav najmlajšim. Eva je brez problema bedela do enih ponoči. Še sitna ni bila, kljub temu, da je popoldne spala kot običajno.
Okrog enih je res mrknila kot bi ugasnil luč in se zbudila malo čez deveto zjutraj: