HALO, HALO

Takole se zadnje čase zelo pogosto afna. Tokrat je klicala mojo sodelavko Tatjano (nekaj minut prej sem jaz z njo res klepetala, zato si je za pogovor izbrala njo).

18 MESECEV

Prvič "polnoletna". Zdaj se šalim, a če bo čas tako mineval...

Skratka. Veliko se dogaja, a ko je treba nekaj zapisati,
moram presneto pobrskati po "podstrešju".
Bla, bla, bla ji gre vedno bolj od jezika. Večkrat pove zadevo z več besedami hkrati, sklanja, treba je pazit kaj govorimo mi, ker srka vase kot globinski sesalec. Ponavadi naslednji dan, ali dan kasneje pride iz njenih ust npr. :"A si gluha?" Ljudi, ki jih pozna vse poimenuje, pozna "pare" (če jo vprašamo, kdo je doma tam kjer je Janko, ona pove, da je tudi Cveta). Zase pove, da ji je ime Eva (najprej je bila Eja, potem je bila kak teden Eba, sedaj je Eva), piše se Kedej (Kveder), doma je daleč, stara pa je leto pa pa pol.
Kar se tiče gibanja - če je le možno in če ji dovolimo, ona teka. Včasih ji pride dan, ko se po stanovanju premika po vseh štirih (pravi, da je polž in da leze). Njaraje pleza in kot bi trenil spleza iz sedežne na okensko polico. Juhuhu :-(.
Zna sama jest, tudi juho, vendar ji zaradi njene nenavdušenosti nad hrano,
to možnost včasih odvzamemo :-).
Oblači in slači se še ne, vendar vztrajno poskuša.
Zopet hodi na kahlico in zadevo na njen tudi pridno opravi.
Duda je postala njena največja prijateljica.
Rada se igra s kockami, dojenčki (daje jih spat, še prej jih nahrani in če je treba, potolaži z dudico).
Včasih nas preseneti in v kosu 2 do 5 minut gleda televizijo, ne da bi se zraven premikala.
Zelo hitro si zapomni pesmice ali pravljice. Zna skoraj vse pesmi, ki jih znam jaz in pa pravljici Janko in Metka ter Rdeča Kapica.
Velikokrat že pride na obisk teta trma, pa čeprav je nismo nikoli posebej vabili.
V ustni votlini se ji skriva 16 zobkov, ki si jih še vedno rada čisti.
Recimo, da je to vse...Itak je mesec kaj hitro naokoli in mogoče takrat še kaj pripišem.

SILVESTROVANJE

Proti večeru smo se napokali v avto in peljali k babiju in dediju.
Ob klepetu in dobri kapljici smo povečerjali. Moja malenkost je pripravila brancina s tisoč začimbami in zelenjavo, "skrbno" zavitega v folijo.

Mmm, bilo je okusno.
Eni so trinkali že pred večerjo. Človek, bi se samo zamislil... ;-)
Pa še ena družinska, za spomin na 2008.

S pogrinjki res nismo pretiravali, hi-hi-hi.

Ko smo se napapcali, smo se toplo oblekli in se odpravili k sosedom (kot vsako leto), kjer je bila že zbrana dobra, tradicionalna družba. Klepetali, smejali, uživali, peli, plesali, grizljali in nazdravljali smo vse tja do pol druge ure ponoči. Vsako uro smo se šli ven predihat in v zrak spustit nekaj evrčkov (beri raket), ki so bile v največje veselje prav najmlajšim. Eva je brez problema bedela do enih ponoči. Še sitna ni bila, kljub temu, da je popoldne spala kot običajno.
Okrog enih je res mrknila kot bi ugasnil luč in se zbudila malo čez deveto zjutraj:

Dobro jutro, sonček...