NEKAJ KAR TAKO...

To so fotke, ki so nastale mimogrede, ob priložnosti. In takih fotk je mnooogo.

Naj vam jih nekaj pokažemo.
Vse so nastale pri babiju in dediju s pomočjo mobilnega telefona,
zato so mogoče malo manj kvalitetne.
Kakorkoli.

Na dopoldanskem sprehodu s punčko Nino...

Na potepiji pri sosedih...

Mmmm, igra z vodo...

"Kaj me gledate? Malo mi je nerodno,
sam dudike so tolk fajne za pocuclat!"

Njami, gozdne jagode...

Ni ga čez osvežilni sladoled...
Na koncu ga običajno poje mami ;-)))
Saj veste, sladkarije niso Evina strast.

Jeeej, pikasta gugalnica je zakon.

Dedijevi cokli so pa zelo na kamot...

Rabutanje češenj je zelo zanimivo.

Sem pogumna, kajne?!

Najslajše so tiste, ki si jih sam natrgaš iz drevesa.

Dopoldanska malica...

To pa je na obisku v Velenju,
kamor je Eva odšla na praznovanje rojstnega dne brez mamice in atija.
Važička.

Pika na i je bila vožnja z vlakom Velenje-Celje.
Babi in dedi sta najboljša, ker znata vsak izlet začiniti s presenečenjem.
Nepozabna prva izkušnja vožnje z javnim prevozom...

VITAMINI, VITAMINI...

Končno smo dočakali prve slastne, rdeče plodove (poleg vrtnih jagod).

Češnje namreč.
Eva jih je jedla že lani, toda ne na tak način kot letos. Letos že sama hodi, je večja, zato si jih je lahko sama trgala z drevesa.

Malo truda je bilo potrebnega (prisopihati do drevesa).

Seveda otroške družbe ni manjkalo.

Fino je to, ker ti vejice s češnjami bingljajo pred nosom (pa če si še tako majhen).

Mmmm, tistole bi še.

Njamsi, hamsi.

Deklice so uživale,...

...medtem, ko je Kristjan nabiral.
Naj povem, da je češnje nabiral za odrasle "lenobe", ki so sedeli v senci in čakali ;-)))

Ni jih čez uhane iz češenj :-)

Afne, s polnimi želodčki.

POTEPANJE

Bilo je sobotno dopoldne in odpravili smo se malo v Celje, v "šoping".
Po opravljenem pohajkovanju smo se ustavili še v Planetu Tuš, kjer smo nehote za rep ujeli praznovanje dvajsetletnice Tuša. Bila je zabava, predvsem za otroke. Glasba, petje, razigranost, veselje, dobra volja, baloni in nenazadnje, tudi NODI je prišel na obisk. Evi se je naježila dlaka, ko je videla vse to. Zavriskala in zapiskala je, oddirjala do točke dogajanja in se že vrtela v krogu, pela Nodijevo pesmico in ploskala.

Ker je bila ponujena možnost fotografirati se z Nodijem, smo le-to izkoristili.
Ker ni bila toliko zaupljiva, je pristopila mamica.

Cel dan je podoživljala dogajanje. Ko se je zbudila iz popoldanskega spanca, so bile njene prve besede, da gre nazaj k Nodiju, da bi ona rada plesala z otroki. Takoj, ko se bo kje kaj dogajalo, se moramo tja tudi odpraviti.