NOČ ČAROVNIC...

...tudi pri nas doma. Recimo. Simbolično.

Doma se je našla še ena buča in midve sva se lotili dela.
Bučo sva hranili za danes tudi zato, ker sva mislili, da bomo zadevo speljali že vsi trije, a sva na žalost še vedno brez atija, ki se službeno še vedno mudi v mrzli, zasneženi Rusiji.
Škoda...

Zaščitili sva tla, očistili bučo (ker je bila še malo blatna), zavihali rokave in začeli z igro.

Jaz sem rokovala z nožem, Eva je opravila vse ostalo.
Ko sem buči odrezala "klobuk", se je zabava začela...

Ko sem bila na vrsti za izrezovanje jaz, je Eva neznansko še pol ure po končanem delu uživala v mučkanju bučine vsebine ;-)))

Nastalo je tole (brez svečke).

S svečkami pa je takale...

Takole krasi naše okno...

NODI IN NJEGOVA DRUŠČINA

Planet Tuš je praznoval in seveda pomislil tudi na svoje najmlajše obiskovalce.
V goste je povabil priljubljenega Nodija in njegove prijatelje.
Seveda se je pripeljal s svojim avtkom, ki so ga otroci lahko preizkusili.
Bilo je veselo, zanimivo, razigrano...

Uhač, opica Marza, policaj Pisk in poredni škrat Din so otroke poprosili naj jim pomagajo poklicati Nodija. Naloga ni bila zahtevna in otroci so na glas klicali ...

...in doklicali.

Takole sta z atijem prisluhnila Uhaču in opici Marti.

Zanimiv dogodek. Nismo in nismo prišli na vrsto, da bi se slikali z Nodijem, zato smo se sprehodili po Planetu Tuš in mimogrede posedeli na eni izmed klopic. Eva je lizala kisli bonbon in opazovala mimoidoče. Naenkrat se pojavi Nodi, ki sede poleg nje in jo objame čez ramena. Nič kaj je ni presenetil, saj je mirno sedela in mu začela razlagat, da ima kisli bonbon. Na hitro sem iz torbe potegnila fotoaparat in ju slikala.

Sodelovala je v Nodijevi delavnici (kakšne tri minutke).

Tudi policaj Pisk je imel policijsko postajo...

Ker ni prišla na vrsto, da bi se peljala z Nodijevim avtkom, smo se znašli drugače.
Pridružil se ji je nek vrstnik...

20. PIKIN FESTIVAL...

...v Velenju, seveda. Za vse tri prvič. Prejšnjih devetnajst let, se niti nisva zmenila za omenjeni festival, lani mogoče že malo, a je bila Eva še premajhna (ali pa tudi ne). Kakorkoli, danes smo si vzeli čas in se po službi in vrtcu odpravili proti Velenju. Krasen sončen dan, čeprav je že jesen, je bilo zelooo toplo. Imeli smo se fino fajn, Eva se je komaj nagledala vsega, midva pa tudi. Res imajo ni da ni. Veliko Pik, glasbo, balone, palačinke, bonbone, Fickote, pečeno koruzo, Vilo Čira-Čara, pa Lumpije (ki so bili Evi menda najboljši), ponije za jezdenje, mini lunapark, pa še in še...

Drugo leto se zagotovo spet oglasimo...
Najprej smo kupili Fickota...logično!

Sneguljčico je mogla kr objet in palčka polupčkat.

Vila Čira - Čara.

Pikin ljubljenček.

Ogledali sva si tudi notranjost Pikinega doma.
Pike Nogavičke žal ni bilo doma...

Pri Lumpijih smo se najdlje zadržali.
Bilo je zelo veselo, ves čas so peli razigrano pesmico, ki jo Eva obožuje.

Pečena koruza je bila njamsi - hamsi...
Najprej si jo je ogledala in potem ugriznilaaa...

Adrenalinska gugalnica gor - dol in ne sem - tja...

Po večerji je padla dol, seveda v objemu Fickota...