Pa jo imamo, "šestnajstco" namreč.
Eva v vrtec ne hodi, ker jo pazi moja mami.
Za ogromno stvari, ki jih Eva zna, gre zahvala prav njej.
Lahko rečem, da se da z Evo že prav lepo pogovarjat,
saj ni besede, ki je ne bi ponovila.
Res je, da ji z jezika ne gredo sičniki, šumniki in "r", a se jo da razumet. Edine besede, ki se je ta trenutek spomnim in jo Eva izgovori čisto po svoje, je beseda "kokolele", kar pomeni čokolino.
Prepozna in po imenu pokliče sorodnike in prijatelje (Janko=Janka, Cveta=Heta, Miha=Miha, Klemen=Plemen, Žiga=Iga, Veronika=Veona, Pia=Pia, Mai=Mai, Anja=Ana, Aleš=Ale, Alen=Alen, Petra=Peta, Kristjan=Kitjan, Klara=Klala, Boštjan=Botjan, Fanika=Anaka, Marko=Mako, Štefka=Teka, Marinka=Majinka, Tona=Tona, Tilen=Tilen, Tina=Tina, kužaTara=Tala, kužaPiko=Piko.
Ostale besede so še npr. žirafa=eafa, konj=konj, Krava=kjava, lev=lev, bik=bik, petelinček=petelintek, kura=kuja, zajček=zajtek, žaba=jaba, slon=lon, snežak=neak, jagoda=agoda, banana=banana,...
Kar se tiče njenih gibalnih sposobnosti: hodi popolnoma in je pri tem ne ovirajo različni tereni. Kjer je ravnina že teka, oziroma hitro hodi. Vztrajno se po vseh štirih vzpenja po stopnicah.
Rada se igra s kockami in jih spretno nalaga drugo na drugo. Začela je že negovat svoje punčke (briše jim nos, da jim za jesti, dela jim frizure,...) in jih vozit v vozičku.
Zrasli so ji trije novi zobki in sicer spodnji dvojki, ter četrta zgornja štirica. Skupaj jih ima 12. Mislim pa, da ji bode ven zgornja desna trojka. Ko so ji izraščali tile zobki, je bila (kot ponavadi) spet prehlajena in nahodna.
Treba je povdarit, da so zelo redke noči, ki jih ne bi prespala. Če se že predrami, si sama poišče dudo, si jo "namontira" in spi dalje. Kadar se zbudi okoli šeste ure zjutraj, jo pa z Andrejem z veseljem vzameva na sredino, kjer takoj pade v komo in se stiska malo pri meni, malo pri njem.
Na kahlico še vedno pridno hodi, najraje pa si umiva zobe in čisti ušesa.
Skratka, imamo se lepo in vsak dan posebej uživamo...
Aja, pa še to. Danes je ravno leto dni, odkar je bila Eva pri krstu.
Na praznovanju Piinega 1. rojstnega dne.
Eva ji je z vso močjo (beri vsiljivo) pomagala upihniti svečko.
14. 11. 2008 smo se končno spet skupaj ovekovečili.
Eva med igro na obisku pri Maiu.
Za ogromno stvari, ki jih Eva zna, gre zahvala prav njej.
Lahko rečem, da se da z Evo že prav lepo pogovarjat,
saj ni besede, ki je ne bi ponovila.
Res je, da ji z jezika ne gredo sičniki, šumniki in "r", a se jo da razumet. Edine besede, ki se je ta trenutek spomnim in jo Eva izgovori čisto po svoje, je beseda "kokolele", kar pomeni čokolino.
Prepozna in po imenu pokliče sorodnike in prijatelje (Janko=Janka, Cveta=Heta, Miha=Miha, Klemen=Plemen, Žiga=Iga, Veronika=Veona, Pia=Pia, Mai=Mai, Anja=Ana, Aleš=Ale, Alen=Alen, Petra=Peta, Kristjan=Kitjan, Klara=Klala, Boštjan=Botjan, Fanika=Anaka, Marko=Mako, Štefka=Teka, Marinka=Majinka, Tona=Tona, Tilen=Tilen, Tina=Tina, kužaTara=Tala, kužaPiko=Piko.
Ostale besede so še npr. žirafa=eafa, konj=konj, Krava=kjava, lev=lev, bik=bik, petelinček=petelintek, kura=kuja, zajček=zajtek, žaba=jaba, slon=lon, snežak=neak, jagoda=agoda, banana=banana,...
Kar se tiče njenih gibalnih sposobnosti: hodi popolnoma in je pri tem ne ovirajo različni tereni. Kjer je ravnina že teka, oziroma hitro hodi. Vztrajno se po vseh štirih vzpenja po stopnicah.
Rada se igra s kockami in jih spretno nalaga drugo na drugo. Začela je že negovat svoje punčke (briše jim nos, da jim za jesti, dela jim frizure,...) in jih vozit v vozičku.
Zrasli so ji trije novi zobki in sicer spodnji dvojki, ter četrta zgornja štirica. Skupaj jih ima 12. Mislim pa, da ji bode ven zgornja desna trojka. Ko so ji izraščali tile zobki, je bila (kot ponavadi) spet prehlajena in nahodna.
Treba je povdarit, da so zelo redke noči, ki jih ne bi prespala. Če se že predrami, si sama poišče dudo, si jo "namontira" in spi dalje. Kadar se zbudi okoli šeste ure zjutraj, jo pa z Andrejem z veseljem vzameva na sredino, kjer takoj pade v komo in se stiska malo pri meni, malo pri njem.
Na kahlico še vedno pridno hodi, najraje pa si umiva zobe in čisti ušesa.
Skratka, imamo se lepo in vsak dan posebej uživamo...
Aja, pa še to. Danes je ravno leto dni, odkar je bila Eva pri krstu.
Na praznovanju Piinega 1. rojstnega dne.Eva ji je z vso močjo (beri vsiljivo) pomagala upihniti svečko.
14. 11. 2008 smo se končno spet skupaj ovekovečili.
Eva med igro na obisku pri Maiu.
