26 MESECEV

Uf, kako čas beži. Včasih tudi zbeži, zato objava za obmesečnico šele danes. Bolje pozneje, kot nikoli. Veliko imamo obveznosti, vreme nam je še naklonjeno, zato smo do mraka zunaj, potem se je treba pa navečerjat, umiti, pripraviti stvari za naslednji dan, prebrati pravljico in skrajni čas (med osmo in pol deveto) zaspati. Jutri je nov dan, treba je zgodaj vstati, se urediti in, zdaj po novem, jo mahnemo vsak na svojo stran. Midva v službo, Eva v vrtec. Kot sem že pri prejšnji objavi povedala, od 1.9. hodi Eva v vrtec. Nad njim je bila zelo navdušena. Petkart ga je obiskala in nato zbolela. Na srečo je bil samo močan prehlad z malo povišane temperature in obilico nerazpoloženosti. Ne, ni ji bilo za hece. V glavnem, za preživet. Potem pa s ponedeljkom zopet v vrtec. Ni šla ravno z navdušenjem, kot smo bili "vajeni". V ponedeljek in torek je bila bolj žalostna. Do konca tedna je zjutraj jokala, Andrej je stisnil zobe, ko jo je izročil Alenki, jaz pa sem odštevala minutke, da sem lahko oddirjala po njo. V sredo nam je Alenka že lahko rekla, da je bila kar kmalu po prihodu boljše volje, razigrana in da je bila podobna tisti "začetni" Evi.

Sicer pa...raste kot goba, zamenjala je celotno garderobo, pleničke uporabljamo samo ponoči, zvečer sama zaspi, a še vedno v "taveliki" postelji, kamor si je naselila tudi svoj pojšterček. Najemnino za spanje na sredini plačuje s svojo navihanostjo, crtljivostjo, prikupnostjo,... Midva uživava, ker se lahko celo noč stiskamo, zato je ne dava v njeno posteljo. Še prehitro se naju bo začela otepati ;-))) Skratka, imamo se fajn...

Čas za sprostitev ob risanki...

Vmes paše osvežilna malica (beri: skutica).

Vsebina risank zna bit zelo napeta, za prste pojest ;-)))

"Madonca ste tečni s tem fotoaparatom.
Človk še ene risanke ne more več v miru pogledat."

Hja, takole je. Mimogrede. Ste opazili novo pričesko? Nekaj dni nazaj, smo malo spremenili zunanjo podobo. Predvsem zaradi manj dela zjutraj, ko se je treba zgodaj vstat in uredit za nov "delovni" dan, pa tud zato, ker smo se mal naveličali čopkov in kitk. Še bo čas za to.

VRTIČKARJI...

Začelo se je novo šolsko leto, za nas in mnoge druge. Tokrat gre zares. Eva je začela hoditi v vrtec. Na mojo srečo, ker imam tako službo, da sem sprejela 14 novih vrtičkarjev, je Evo uvajal ati. Svoje delo je zelo dobro opravil, saj gre Eva (za enkrat) zelo rada v vrtec. Upam, da se bo navdušenje nadaljevalo in da ne bo nikoli treba brisat solzic. V torek, 1.9. sta tam preživela dobro uro. Ker imajo v tem vrtcu prakso uvajalnih uric pred 1. septembrom, ji je bilo okolje že znano, zato je hrabro vstopila v igralnico, Andreju rekla adijo in se začela igrati. Počakal jo je v garderobi. Drug dan je tam ostala že do kosila, ki ga je, na naše presenečenje, celo jedla. Tretji dan smo poskusili z ritualom spanja po kosilu, vendar je mami prehitro prišla in prekinila uspavanje, ki je bilo že zelo uspešno. V petek pa je Eva že cel dan brez problema preživela v vrtcu, tam je tudi spala. Vzgojiteljici Alenka in Jasmina sta povedali, da je zelo živahna, razigrana, prilagodljiva in da nas prav nič ne pogreša. Za enkrat.

Kot sem že rekla, srčno upam, da tako tudi ostane.
Naj ji bo v vrtcu prijetno, zabavno, nepozabno, sproščeno, varno...

CELJSKA KOČA

Krasno dopoldne. Še vedno je sijalo sonce, čeprav je bilo napovedano poslabšanje vremena.

Odločili smo se, da izkoristimo sobotno dopoldne za krajši izlet.
Odpravili smo se proti Celju in jo mahnili na Celjsko kočo.
Ne, nismo bili tako pridni in avto pustili čisto spodaj. Nekje na sredi poti pa res.
Eva si je neznansko želela, da bi se peljala v vozičku (to se ni nikoli zgodilo),
zato smo ga imeli za vsak slučaj v prtljažniku in želja je res ni minila.

Redkokdaj se je peljala z vozičkom, zato je bilo to treba poslikat ;-)))
Preizkusila je vsa igrala. Dolgo že nismo bili na Celjski,
zato naju je urejenost in ponudba zares presenetila.

Tudi živalic jim ne manjka...

Bobkart je pa itak taboljš.
Najprej ga je preizkusil Andrej sam in si dal malo duška.

Potem je na vrsto prišla tudi neučakana Eva.

Adrenalin, to je nekaj za njo.

Ko sta prispela, so se na nebu že kopičili temni oblaki in napovedovali nekaj mokrega. Bobkart so zaprli, ker je menda blazno nevaren, če je steza mokra, mi pa smo jo ucvrli proti pokritemu prevoznemu sredstvu. Ko smo se že peljali, se je ulilo in ni nehalo...