Lilypie Kids Birthday tickers Lilypie Third Birthday tickers

sreda, 23. september 2009

20. PIKIN FESTIVAL...


...v Velenju, seveda. Za vse tri prvič. Prejšnjih devetnajst let, se niti nisva zmenila za omenjeni festival, lani mogoče že malo, a je bila Eva še premajhna (ali pa tudi ne). Kakorkoli, danes smo si vzeli čas in se po službi in vrtcu odpravili proti Velenju. Krasen sončen dan, čeprav je že jesen, je bilo zelooo toplo. Imeli smo se fino fajn, Eva se je komaj nagledala vsega, midva pa tudi. Res imajo ni da ni. Veliko Pik, glasbo, balone, palačinke, bonbone, Fickote, pečeno koruzo, Vilo Čira-Čara, pa Lumpije (ki so bili Evi menda najboljši), ponije za jezdenje, mini lunapark, pa še in še...
Drugo leto se zagotovo spet oglasimo...
Najprej smo kupili Fickota...logično!

Sneguljčico je mogla kr objet in palčka polupčkat.

Vila Čira - Čara.

Pikin ljubljenček.

Ogledali sva si tudi notranjost Pikinega doma.
Pike Nogavičke žal ni bilo doma...

Pri Lumpijih smo se najdlje zadržali.
Bilo je zelo veselo, ves čas so peli razigrano pesmico, ki jo Eva obožuje.

Pečena koruza je bila njamsi - hamsi...
Najprej si jo je ogledala in potem ugriznilaaa...

Adrenalinska gugalnica gor - dol in ne sem - tja...

Po večerji je padla dol, seveda v objemu Fickota...

sobota, 19. september 2009

26 MESECEV

Uf, kako čas beži. Včasih tudi zbeži, zato objava za obmesečnico šele danes. Bolje pozneje, kot nikoli. Veliko imamo obveznosti, vreme nam je še naklonjeno, zato smo do mraka zunaj, potem se je treba pa navečerjat, umiti, pripraviti stvari za naslednji dan, prebrati pravljico in skrajni čas (med osmo in pol deveto) zaspati. Jutri je nov dan, treba je zgodaj vstati, se urediti in, zdaj po novem, jo mahnemo vsak na svojo stran. Midva v službo, Eva v vrtec. Kot sem že pri prejšnji objavi povedala, od 1.9. hodi Eva v vrtec. Nad njim je bila zelo navdušena. Petkart ga je obiskala in nato zbolela. Na srečo je bil samo močan prehlad z malo povišane temperature in obilico nerazpoloženosti. Ne, ni ji bilo za hece. V glavnem, za preživet. Potem pa s ponedeljkom zopet v vrtec. Ni šla ravno z navdušenjem, kot smo bili "vajeni". V ponedeljek in torek je bila bolj žalostna. Do konca tedna je zjutraj jokala, Andrej je stisnil zobe, ko jo je izročil Alenki, jaz pa sem odštevala minutke, da sem lahko oddirjala po njo. V sredo nam je Alenka že lahko rekla, da je bila kar kmalu po prihodu boljše volje, razigrana in da je bila podobna tisti "začetni" Evi.
Sicer pa...raste kot goba, zamenjala je celotno garderobo, pleničke uporabljamo samo ponoči, zvečer sama zaspi, a še vedno v "taveliki" postelji, kamor si je naselila tudi svoj pojšterček. Najemnino za spanje na sredini plačuje s svojo navihanostjo, crtljivostjo, prikupnostjo,... Midva uživava, ker se lahko celo noč stiskamo, zato je ne dava v njeno posteljo. Še prehitro se naju bo začela otepati ;-))) Skratka, imamo se fajn...

Čas za sprostitev ob risanki...

Vmes paše osvežilna malica (beri: skutica).

Vsebina risank zna bit zelo napeta, za prste pojest ;-)))

"Madonca ste tečni s tem fotoaparatom.
Človk še ene risanke ne more več v miru pogledat."

Hja, takole je. Mimogrede. Ste opazili novo pričesko? Nekaj dni nazaj, smo malo spremenili zunanjo podobo. Predvsem zaradi manj dela zjutraj, ko se je treba zgodaj vstat in uredit za nov "delovni" dan, pa tud zato, ker smo se mal naveličali čopkov in kitk. Še bo čas za to.

sobota, 5. september 2009

VRTIČKARJI...

Začelo se je novo šolsko leto, za nas in mnoge druge. Tokrat gre zares. Eva je začela hoditi v vrtec. Na mojo srečo, ker imam tako službo, da sem sprejela 14 novih vrtičkarjev, je Evo uvajal ati. Svoje delo je zelo dobro opravil, saj gre Eva (za enkrat) zelo rada v vrtec. Upam, da se bo navdušenje nadaljevalo in da ne bo nikoli treba brisat solzic. V torek, 1.9. sta tam preživela dobro uro. Ker imajo v tem vrtcu prakso uvajalnih uric pred 1. septembrom, ji je bilo okolje že znano, zato je hrabro vstopila v igralnico, Andreju rekla adijo in se začela igrati. Počakal jo je v garderobi. Drug dan je tam ostala že do kosila, ki ga je, na naše presenečenje, celo jedla. Tretji dan smo poskusili z ritualom spanja po kosilu, vendar je mami prehitro prišla in prekinila uspavanje, ki je bilo že zelo uspešno. V petek pa je Eva že cel dan brez problema preživela v vrtcu, tam je tudi spala. Vzgojiteljici Alenka in Jasmina sta povedali, da je zelo živahna, razigrana, prilagodljiva in da nas prav nič ne pogreša. Za enkrat.

Kot sem že rekla, srčno upam, da tako tudi ostane.
Naj ji bo v vrtcu prijetno, zabavno, nepozabno, sproščeno, varno...