Trenutek nepazljivosti ga je na domačem dvorišču stal grde poškodbe, ki sprva ni bila videti tako huda. Rečeno je bilo:"Počena kost med 1. in 2. členkom." Mavc na roko in čez tri dni kontrola v bolnici pri kirurgu (za vsak slučaj, ker poškodba mogoče le ni tako nedolžna). Slike poleg zloma pokažejo odkrhnjeno kost na spodnji strani 2. sklepa. Potrebna bo operacija (z metodo po Suzukiju). Bok ve, kaj to je. Nič hudega sluteč gremo na operativni poseg. Čakamo, čakamo, čakamo, da končno pridemo na vrsto. Izvemo, da smo čakali tako dolgo zato, ker sta pri posegu potrebna dva kirurga, ker to ni kr tak poseg, ki se opravi momigrede :-(. Potem čakam in čakam v čakalnici in razmišljam, kaj hudiča tako dolgo coprajo. Pa le pride sromak iz operacijske s tem "okraskom". 5 dolgih tednov bo moral imet to zadevo v prstu (ti dve šibki sta na koncu zvezani z elastiko in njuna naloga je, da vlečeta sklep narazen, češ da se bo na tak način obnovil?!). Sploh ni bila odkrhnjena kost, ampak zdrobljen sklep, ki bi baje brez te zadeve prevrtane skozi kosti ostal negiben. Povrh vsega pa je s to rečjo v prstu treba pošteno migat. Kakšne so bolečine ne sprašujem, ker se jih da razbrat z obraza.
Ni komentarjev:
Objavite komentar