PRIPRAVE...

...na avgustovski dopust.

Afna in pol...

PIVO IN CVETJE 2009

Nihče od naju ne ve, kdaj je bil na zadnje v Laškem, na omenjeni prireditvi.

"Žal" skupaj nisva bila še nikoli. Letos sem pa slučajno zasledila kaj približno se bo dogajalo in izrazila željo, da si v živo želim videti Siddharto. In moja želja je bila uslišana.
Ura je bila nekaj čez sedem, ko sva Evo "dostavila" k babiju in dediju v varstvo (ne vem kdo je bil bolj vesel, Eva al babi in dedi), mi2 pa sva jo ucvrla najprej na en hamburger, potem pa v Laško. Takrat logično ni bilo še nobene gneče, zato sva v miru parkirala in se sprehodila po prepletenih ulicah. Potem je bila ura osem, pa devet, pa deset, ko Siddharte še vedno ni bilo na odru, zato sva odšla do Glavnega trga, kjer sem, vsaj jaz, spet uživala ob petju Jana Plestenjaka. Ko je le-ta zaključil, sva odšla nazaj na Trubarjevo avenijo, kjer se je že dogajalo na polno. Nama pa tudi.
Bilo je fajn, tako za možgane dat na off. Še kdaj...
Nekaj dokaznih fotk, ki seveda niso najboljše kvalitete, a kljub vsemu nekaj za spomin:

Takole, od daleč sva opazovala prave strokovnjake...

KRK 2009 (24.6. - 28.6.)

Ker gremo letos šele v drugi polovici avgusta "zares" na morje,

sva se odločila, da bi že prej, za pokušino odšli za par dni - nekam.
Kaj hitro je padla odločitev, da gremo na Krk. Andrej je malo poklikal po netu in našel,
recimo da primeren apartma, ki je bil ne daleč od plaže in ne najdražji.
Za kraj Šilo ni slišal še nihče od naju, a kljub temu sva rekla da.
Bilo je fajn, še bomo šli prav tja.
Sicer pa, slikovnega materiala ni malo, zato:

Nekje tri ure vožnje z vmesnim postankom in prišli smo do mini mesta, skozi katerega pelje ena cesta. Mirno okolje, naravnost za nas. Na sliki Krški most (včasih Titov), po katerem sem se nazadnje peljala pred devetimi leti, ko sem šla v kolonijo v Baško kot vzgojiteljica. Potem je hiša, v kateri smo prespali štiri noči, naš apartma je bil drugi, čisto spodaj (praktično, ker smo vso prtljago spokali čez balkon). Tale nadstrešek, je pa mirni kotiček, kjer sva z Andrejem ob dobri kapljici poklepetala.
Naš teritorij, ki nam je dal pozitivni prvi odtis.
Mini plaža, ki je ponujala vse kar smo potrebovali
(kamenčke, mivko, sonček in vodo, ki bi lahko imela kakšno stopinjo več).
Eva je vsak dan pripravljena, opremljena odšla "na morje", kot je sama rekla. Ni ji bilo všeč, če je obuta hodila po pesku, ker jo je pikalo, zato jo je babi z veseljem nesla.


In potem se je začelo. Neumorna, sproščena igra. Sama ali v družbi otrok, ki si jih je ekspresno našla. Včasih nam je bilo malo nerodno, ampak taki so otroci, vsaj večina. Na teh fotkah so bili madžari,...

...tu se je pridružila čehom.

Nastali pa so tudi "gradovi", ki smo jih naredili mi. Krasno kajne???

Odplavali in pomahali v pozdrav.


Evin najljubši prijatelj Tim, ki je bil za spremembo iz Slovenije ;-)
Vsak dan sta se poiskala in klepetala, se skupaj igrala, pa tudi malicala.
On je oboževalec skupine Big Foot Mama in večkrat na dan ji je zapel pesem Nisem več s tabo. Še nekaj dni doma smo poslušali vse kar se je dogajalo s Timom in peli omenjeno pesem. Še danes, če jo vprašaš katero skupino posluša Tim, je odgovor pravilen.

Uživačica.


V soboto zjutraj se nam je pridružil dedi, ki ga je Eva zelo pogrešala. Dan ji je popestril z morskim ježkom, ki jih daleč stran od obale ni manjkalo.

Po napornem plavanju zapaše kapljica pivota (brez alkohola, da ne bo pomote) in dobra knjiga z božično vsebino ?!?

Pol pa itak padeš dol...

Za spomin na sprehode...
Navajanje na sladoled. Želja po njem je bila velika, kot da bi bila ne vem kak jedec sladoleda. Na koncu se je stopil ali pa ga je pojedel kdo drug.

To je to. Kot sem že omenila, bilo je fajn. Upajmo, da bo tudi avgusta vsaj tako, pa da bi bilo ozračje malo bolj podobno poletnemu.