2. SVEČKA

Naša bejbika...

Danes smo s skupnimi močmi sorodnikov in prjateljev upihnili drugo svečko.

Ne morem verjet, da je minilo že 24 mesecev, odkar smo se začeli navajati drug na drugega,
odkar govorimo v množini, odkar se svet drugače vrti, odkar je še lepše kot je bilo prej,
odkar je bolj zanimivo in popolno,...
Dve leti nazaj je bila sobota, 14.7., ko smo prišli iz porodnišnice, danes pa se že skupaj spuščamo po toboganu, gugamo na gugalnicah, skačemo po trampolinu, lovimo, smejimo, do onemoglosti pogovarjamo, dober mesec popolnima izgovarjamo črko R, znamo zapeti ne vem koliko pesmic, skoraj cel dan (razen med spanjem) preživimo brez pleničke,
samostojno jemo in še in še. Skratka imamo se krasno.
Prav danes pa smo praznovali. Poleg Evinega rojstnega dne, tudi Andrejevo odlično zaključeno šolanje. Vse skupaj je bilo pripravljeno v prvi vrsti za otroke, ki jih ni manjkalo. Boštjana smo poprosili, da nam je dal za eno sobotno popoldne v "najem" svojo teraso s pripomočki za peko in pa seveda zelenico polno igral, na katerih so otroci trošili svojo energijo. Imeli smo se lepo, vreme nam je služilo, več pa naj povedo fotografije.

Duda (kolegica) je bila seveda namenjena Evi,
tale zraven pa Andreju za uspešen zaključek šolanja.


Ena familijarna za spomin...

Diplomant...

Otroška druščina, ki je 3x zapela Vse najboljše (Eva pa zelo uživala).

Darilo, ki sta ga kupila babi in dedi (harmonika je bila Evina veliiika želja).

Če bi bili trije, bi bili TRIO-ADIO.



Veselje v trampolinu za male in velike...

PRIPRAVE...

...na avgustovski dopust.

Afna in pol...

PIVO IN CVETJE 2009

Nihče od naju ne ve, kdaj je bil na zadnje v Laškem, na omenjeni prireditvi.

"Žal" skupaj nisva bila še nikoli. Letos sem pa slučajno zasledila kaj približno se bo dogajalo in izrazila željo, da si v živo želim videti Siddharto. In moja želja je bila uslišana.
Ura je bila nekaj čez sedem, ko sva Evo "dostavila" k babiju in dediju v varstvo (ne vem kdo je bil bolj vesel, Eva al babi in dedi), mi2 pa sva jo ucvrla najprej na en hamburger, potem pa v Laško. Takrat logično ni bilo še nobene gneče, zato sva v miru parkirala in se sprehodila po prepletenih ulicah. Potem je bila ura osem, pa devet, pa deset, ko Siddharte še vedno ni bilo na odru, zato sva odšla do Glavnega trga, kjer sem, vsaj jaz, spet uživala ob petju Jana Plestenjaka. Ko je le-ta zaključil, sva odšla nazaj na Trubarjevo avenijo, kjer se je že dogajalo na polno. Nama pa tudi.
Bilo je fajn, tako za možgane dat na off. Še kdaj...
Nekaj dokaznih fotk, ki seveda niso najboljše kvalitete, a kljub vsemu nekaj za spomin:

Takole, od daleč sva opazovala prave strokovnjake...